Tiskane izdaje
Ko bodo 12-milijonska vlaganja v drugo fazo zasavskega Centra za ravnanje z odpadki (Ceroz) predvidoma septembra končana, bo na deponiji Unično po grobih ocenah dovolj odlagalnega prostora še za četrt stoletja. A ker je odpadkov iz petih občin, ustanoviteljic Ceroza, iz leta v leto manj - okrog 170 kilogramov na občana ali 12.500 ton -, v Zasavju upajo, da bodo vrata na Unično odprli tudi smetem iz drugih občin.
Z namenom dolgoročne rešitve obdelave in odlaganja približno 600 ton komunalnih odpadkov na leto iz Šmartnega pri Litiji na Unično v hrastniški občini sta se prejšnji teden sestali vodstvi hrastniške in šmarske občine. Hrastniški župan Miran Jerič je povedal, da imajo šmarske smeti odprto pot na Unično, a o »tujih« smeteh na »svojem dvorišču« bodo odločali najbližji sosedje Uničnega, prebivalci krajevne skupnosti (KS) Marnega. Posamezniki in KS zdaj vsako leto prejmejo okrog 92.000 evrov rente. Njihovo soglasje je pogoj, na podlagi katerega bodo v Hrastniku že v polletju pripravili spremembo dokumentacije in družbene pogodbe, jo posredovali petim občinam družbenicam, in če ne bo zadržkov, bo mogoče na Unično voziti smeti tudi iz šmarske občine.
Določitev cene odpadkov?
A šmarski župan Rajko Meserko pravi, da občina nima denarja, da se kot družbenica vključi v projekt Uničnega. Poleg tega opozarja na sporazum z ljubljansko mestno občino (MOL), da smeti po odprtju obrata za mehansko in biološko obdelavo (MBO) odpadkov vozijo na Barje. »V petek se bomo sestali v Ljubljani. Radi bi jih vozili tja, kjer bo ceneje,« pravi Meserko, ki še nima informacij o posledicah enostranske prekinitve pogodbe občine z MOL, zato je v napovedih previden.
V Zasavju so prepričani, da mora »smetarsko« področje država urediti sistemsko. Okoljski resor po neuradnih podatkih že pripravlja metodologijo, ki naj bi med drugim urejala ceno deponiranja odpadkov za občine gostiteljice; zanje naj bi veljala pet odstotkov višja cena. V primeru Uničnega bi to pomenilo okrog 55 evrov za tono. Na ministrstvu za okolje in prostor so nam odgovor, ali neuradni podatki držijo, obljubili v prihodnjih dneh.
Zasavske občine Trbovlje, Zagorje in Hrastnik ter Litija in Radeče za tono odlaganja mešanih komunalnih odpadkov na Unično plačujejo 52,37 evra. Zasavci vse bolj skrbno ločujejo odpadke, najbolj Zagorjani in Hrastničani; prvi so leta 2013 odložili četrtino manj, drugi pa desetino manj odloženih odpadkov. Trboveljčanom, Litijanom in Radečanom je uspelo odložiti le tri odstotke manj smeti. Odložene količine so se v slabem desetletju zmanjšale za polovico, kar otežuje poslovanje Ceroza. Po zadnjih podatkih je Ceroz leta 2013 ustvaril slabih 790.000 evrov prihodkov ali 27.000 evrov manj od načrtov. Da bi bili dodatni prihodki več kot dobrodošli, se strinja tudi direktorica hrastniškega Komunalno-stanovanjskega podjetja Nives Venko: »Toda tako kot je država določila centre za ravnanje z odpadki, tako naj uredi 'politiko' odlaganja.«
Neuradno so za odlaganje na Uničnem zainteresirani v Laškem, saj je Unično bližje določenim »obmejnim« predelom Laškega kakor Celje, kamor Laščani zdaj odvažajo smeti. Laški župan Franc Zdolšek včeraj ni odgovoril na naše klice. Po naših informacijah so krajani Sedraža v laški občini, zaselka pod Uničnim, še vedno nezadovoljni, ker morajo za smeti plačevati (leta 2014 za štiri osebe 22 evrov), sosedje čez potok, Hrastničani, pa jih odlagajo brezplačno.
Turizem šmarskih smeti
Nasprotno je bilo Šmartno pri Litiji v preteklosti z eno nogo že del zasavske smetarske regije; leta 2003, ko je občina postala samostojna, se ni hotela vključiti v Ceroz, saj bi morali poravnati minula, okrog 9,8-milijonska vlaganja in sofinancirati gradnjo druge faze deponije, ki jo pravkar končujejo. Za prevzem odpadkov so prosili trebanjsko, grosupeljsko, ljubljansko in celo ptujsko občino, a se jim nikjer ni uspelo dogovoriti. V Logatcu, na deponiji Ostri vrh, so jih sprejeli, a je bila po mnenju računskega sodišča, ki je leta 2006 prečesalo poslovanje šmarske občine, ta rešitev precej dražja, kakor bi bila v Cerozu.
Odlaganje smeti so v dveh letih iz občinskega proračuna preplačali za 125.000 evrov, zato jim je računsko sodišče naložilo, naj poiščejo cenejšo deponijo. Občinski svet je sprejel sklep za vključitev v Ceroz, nikoli pa ga niso uresničili. Po zaprtju Ostrega vrha, kamor so smeti vozili skoraj desetletje in za tono odloženih odpadkov plačevali 135 evrov, so jih jeseni 2013 začeli voziti na trebanjsko deponijo Globoko. Tam tona odloženih odpadkov stane 110 evrov ali dvakrat več, kot za svoje smeti plačajo Zasavci.
