Rešitve za avtoprevoznike jezijo tovornjakov site občine

Po dveh mesecih omejitev prometa težkih tovornih vozil so na nekaterih mejnih prehodih uvedli izjeme, ki razburjajo občane.
Fotografija: Na mejnem prehodu Dobovec je od 1. avgusta dovoljen prevoz težkih tovornih vozil, ki imajo sedež, naklad, doklad ali razklad na območju Krapine in Zagorja. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Odpri galerijo
Na mejnem prehodu Dobovec je od 1. avgusta dovoljen prevoz težkih tovornih vozil, ki imajo sedež, naklad, doklad ali razklad na območju Krapine in Zagorja. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Šentjur, Rogatec, Ilirska Bistrica – Na mejnih prehodih Starod, Jelšane, Zavrč, Središče ob Dravi so od 1. junija veljale omejitve tovornega prometa nad 7,5 tone, mejna prehoda Dobovec in Bistrica ob Sotli sta bila za ta promet zaprta. Od 1. avgusta veljajo izjeme, ki so na obmejne ceste znova pripeljale več težkih tovornjakov. V občinah so nad odločitvijo ministrstva zgroženi, avtoprevozniki pa jo pozdravljajo. Sploh zato, ker je šlo za usklajeno akcijo s hrvaškim ministrstvom, ki je določilo tudi izjeme pri od začetka leta zaprtem mejnem prehodu Petišovci.

Šentjurski župan Marko Diaci je ta teden na ministrstvo za infrastrukturo poslal zahtevo, da mejna prehoda Dobovec in Bistrica ob Sotli znova zaprejo za težki tovorni promet, kot je to veljalo dva meseca. Od 1. avgusta je dovoljen promet tistih tovornjakov, ki imajo sedež, naklad, doklad ali razklad tovora na območju Krapine in Zagorja. Diaci opozarja, da se je število težkih tovornjakov v nekaj dneh skokovito povečalo, največja težava je varnost, saj morajo tovornjaki skozi mesto, pa tudi hrup in uničevanje ceste.

Diaci je dejal, da so v občini z zahtevo po preusmeritvi tovornega prometa čakali do zgraditve avtoceste Podlehnik–Gruškovje: »Zakaj smo potem gradili avtoceste? Namesto tega bi lahko zgradili našo navezovalno cesto, ki jo čakamo že 15 let, da se tovornjaki ne bi vozili skozi mesto, in bi jo s tem denarjem že zdavnaj imeli. Tako pa se vozijo po naših cestah, da prihranijo 30 kilometrov in plačilo cestnine. A mi pa naj to trpimo?«


Več tovornjakov tudi drugod


Rogaškega župana Martina Mikoliča so na več tovornjakov opozorili občani: »Pred 1. junijem jih je bilo do 500 na dan, v času, ko je veljala prepoved, razen za lokalni promet, jih je bilo okoli 150 manj. Zdaj se število spet povečuje. Občinski svet tako od ministrstva zahteva, da ponovno uveljavi prepoved.«

Table opozarjajo, da mejni prehodi in ceste niso namenjeni tranzitu, hkrati so na tablah zapisane tudi izjeme. Ali je posamezen tovornjak na pravi cesti, da tranzitni promet torej uporablja avtocesto, mora preverjati policija. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Table opozarjajo, da mejni prehodi in ceste niso namenjeni tranzitu, hkrati so na tablah zapisane tudi izjeme. Ali je posamezen tovornjak na pravi cesti, da tranzitni promet torej uporablja avtocesto, mora preverjati policija. FOTO: Špela Kuralt/Delo


Dodatne izjeme so sprejeli tudi za mejna prehoda Jelšane in Starod, župan Ilirske Bistrice Emil Rojc pravi, da so že opazili, da je tovornjakov več. Izjeme, ki jih je dodalo ministrstvo, na nobenem prehodu ne dovoljujejo tranzita. Kljub temu Rojc pravi, da to ni rešitev: »Podjetja, ki zdaj uradno tu ne smejo voziti, bodo pač ustanovila slamnato podjetje na območju, za katero velja izjema, pa bo počasi promet narasel na število, ki je tu že bilo. Rešitev je samo ureditev cest in nič drugega. Pri nas potrebujemo avtocesto in od ministrice Alenke Bratušek imam obljubo, da bo v njenem mandatu umeščena v prostor.«


Nujen nadzor policije


Z ministrstva za infrastrukturo so sporočili, da sta rešitve intenzivno iskala Bratuškova in hrvaški minister za morje, promet in infrastrukturo Oleg Butković. Izjeme sta vpeljali obe strani, na mejnem prehodu Petišovci, ki ga je Hrvaška v začetku leta za tovorni promet popolnoma zaprla, je zdaj dovoljen promet za Slovenijo, Medžimurje in Varaždin. Na ministrstvu poudarjajo, da tranzit ni dovoljen nikjer: »Osnovna cilja ukrepov ostajata razbremenitev lokalnega okolja in zmanjšanje tranzitnega prometa. Učinki ukrepov pa so pogojeni z doslednim nadzorom pristojnih organov.« Ministra bosta rešitve za tranzitni promet iskala še z bilateralno strokovno delovno skupino, ki sta jo imenovala.

Predsednik sekcije za promet pri OZS Peter Pišek je dejal, da sta tako slovenska kot hrvaška zbornica pritisnili na ministrstvi: »Delala se je gospodarska škoda, nekateri so morali opraviti več sto dodatnih kilometrov poti. Še vedno moramo uporabljati avtocesto za tranzit, če peljemo, recimo, v Bosno. Policija pa mora preverjati, kam gre kdo. Glede nasprotovanj pa lahko rečem, da nihče ne bi imel tovora, imel bi pa blaginjo.«

Preberite še:

Komentarji: