Revidiranci računskega sodišča odpravijo večino nepravilnosti

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel meni, da so upravičili svoje poslanstvo.
Fotografija: Red za zasluge, ki ga je predsednik Borut Pahor podelil računskemu sodišču, je prejel njegov predsednik Tomaž Vesel. Foto Mavric Pivk
Odpri galerijo
Red za zasluge, ki ga je predsednik Borut Pahor podelil računskemu sodišču, je prejel njegov predsednik Tomaž Vesel. Foto Mavric Pivk

Ljubljana – Še naprej si bomo prizadevali za izvajanje revizijske dejavnosti in izboljševanje ozaveščenosti o javni porabi, pri čemer pa bo treba paziti, da se naše ugotovitve ne zlorabljajo za politične ali druge interesne namene, ob 25- obletnici računskega sodišča poudarja njegov predsednik Tomaž Vesel. Predsednik Borut Pahor je sodišču ob tej priložnosti podelil red za zasluge.



Računsko sodišče je od svoje ustanovitve izdalo skupaj prek 2000 revizijskih poročil, najbolj pa so imeli pod drobnogledom ministrstva in organe v sestavi, lokalne skupnosti, izvajalce javnih negospodarskih služb in politične stranke. Naj čelu te ustanove so se v tem času zvrstili le trije šefi: Vojko Antončič, Igor Šoltes in aktualni predsednik Tomaž Vesel.

Revizije RS Foto Delo
Revizije RS Foto Delo


Slednji je prepričan, da je računskemu sodišču uspelo upravičiti svoje poslanstvo in da je z leti pridobilo na ugledu. »To se vidi skozi večje število pobud in da tudi politika že vse stvari gleda skozi opozorila računskega sodišča,« pravi. Računsko sodišče letno namreč zdaj prejme že več sto pobud za revizijo.


Odmevne revizije


Revidiranci Foto Delo
Revidiranci Foto Delo

V četrtstoletja svojega delovanja je opravilo kar nekaj odmevnih revizij, kjer so ugotovili določene nepravilnosti. Pod drobnogled je denimo vzelo protidobave posla z oklepniki 8x8 in gradnjo miljardnega projekta 6. bloka Teš, kjer so ugotovili neustrezen nadzor in nerealno oceno projekta. Večkrat je revidiralo Darsove posle pri gradnji avtocestnega križa, dvakrat se je poglobilo v poslovanje Družbe za upravljanje terjatev bank, kjer se je nato zaradi spornih svetovanih pogodb, previsokih plač in nepravilnosti pri prodaji terjatev moralo oditi skandinavsko vodstvo. Nepravilnosti so državni revizorji ugotovili tudi pri ravnanju z odpadki zaradi česar se je moral leta 2008 z mesta ministra za okolje posloviti Karel Erjavec.

Računsko sodišče je oko vrglo tudi na zdravstvo. Na ministrstvu za zdravje je ugotovilo pomanjkljive evidence, neustrezne ocene o analizi stanja in dolgoročnih kadrovskih potrebah za optimizacijo javne zdravstvene mreže. Pod drobnogled je sodišče pogosto vzelo tudi bolnišnice, kjer se preverjali pravilnost poslovanja, pravilnost nabave medicinske opreme, čakalne dobe, stanje informatike.

Ena zadnjih odmevnih revizij je bilo učinkovitost ravnanja s hrano v šestih osnovnih šolah, kjer so štiri morale na popravni izpit. Negativno mnenje pa je sodišče izreklo tudi za preprečevanje svetlobnega onesnaževanja okolja in sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami.


Pod lupo tudi Banka Slovenije


In s čim se državni revizorji ukvarjajo zdaj? Računsko sodišče je letos po vseh zapletih prvič začelo revidirati poslovanje Banke Slovenije in sanacijo bank, pod lupo so vzeli prejemke poslovodstev državnih in občinskih podjetij, ukvarjajo se z revizijo sistema oskrbe na domu in domov za ostarele, pregledujejo tudi, zakaj na nekaterih zdravstvenih specializacijah ni dovolj zdravnikov.
Skozi leta so se vedno znava pojavljale razprave o tem, česa bi se računsko sodišče moralo lotiti in česa ne. Vesel pravi, da je razprava o tem vselej zanimiva. »Večino teh pobud oblikujejo državljani ali institucije, ki imajo svoje interese in temu mi rečemo 'vrzel pričakovanj',« pravi. Zadovoljen je, da so v v zadnjem času uspeli povečati število revidirancev na področju lokalnih skupnosti in da se vse pogosteje sprejemajo odločitve tudi na podlagi ugotovitev računskega sodišča.


Tiger z zobmi


Čeprav se je v preteklosti računskemu sodišču očitalo tudi, da je brezzobi tiger, Vesel meni, da zdaj gotovo ni tako: »Največ pove podatek, da revidiranci vsako leto opravijo prek 90 odstotkov popravljavnih ukrepov, ki jih izrečemo. Tako da glede tega smo zelo uspešni.« Prepričan je, da s svojim delom ustvarjajo nove standarde javne porabe.

Šef KPK Boris Štefanec (levo) in predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Foto Mavric Pivk
Šef KPK Boris Štefanec (levo) in predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Foto Mavric Pivk


V določenih primerih se je izpostavljajo tudi, da bi morali imeti državni revizorji možnost odpoklica odgovornih, a Vesel temu ni naklonjen. »To je instrument, ki se lahko hitro zlorabi, zato je treba ohraniti nekaj rezerve in ravnovesje. Takšne pristojnosti so v sistemu nadzorna namreč lahko tudi nevarne,« pojasnjuje.

»Mislim, da je zelo pomembno, da znamo predstaviti, zakaj nekaj revidiramo. Zame je izziv, da znamo javnosti sporočiti, kaj nam je ključnega javno-finančnega pomena, in sicer strukturne reforme, kakovost življenja ljudi, davčni sistem, konkurenčni okvir za naša podjetja… To so tudi stvari, ki nas bodo zanimale v prihodnje,« sklene.

Preberite še:

Komentarji: