Revizija projekta Maks: Pod prste bodo gledali Kanglerju in Fištravcu

Nekdanjega župana bremenijo postopki pri načrtovanju gradnje, sedanjega pa prodaja zemljišča.

Objavljeno
28. februar 2014 06.48
Posodobljeno
28. februar 2014 08.00
Slovenija, Maribor, 24.10.2011 - gradbisce MAKS-a foto:Tadej Regent/Delo
Peter Rak, kultura
Peter Rak, kultura
Maribor – Razvpiti projekt Mariborskega kulturnega središča (Maks) bo le dobil epilog – objekt seveda ne bo pozidan, zato pa so nadzorniki podjetja ZIM – Zasnove in vodenje investicij, d. o. o., na včerajšnji seji naložili poslovodstvu družbe izvedbo revizije vseh poslov, torej nakupa kot prodaje zemljišča. Pod prste bodo pogledali tako nekdanjemu županu Francu Kanglerju kot tudi aktualnemu Andreju Fištravcu.

O tem, kdo sta avtorja zamisli o Maksu, ki naj bi predstavljal osrednje prizorišče izvedbe projekta Evropske prestolnice kulture (EPK) 2012, ni nobenega dvoma – to sta Franc Kangler in Tomaž Pandur. Pandur se je od EPK in Maksa kmalu distanciral, nekdanji mariborski župan pa je prek družbe ZIM, ki je v 97-odstotni lasti mesta, pri zelo vprašljivem projektu vztrajal. Sporen je bil že nakup zemljišča od Vegrada, saj naj bi bila kupnina v višini 2,2 milijona evrov precej preplačana, še približno dva milijona evrov pa je bilo porabljenih za arhitekturni načrt, pripravo dokumentacije, porušitev nekdanjega objekta tovarne Merinka in izkop gradbene jame.

Vrsta spornih dejanj

Sporni postopki so si nato kar sledili. Finančna konstrukcija gradnje Maksa nikoli ni bila končana, saj so se poskusi najetja posojila v višini 27 milijonov evrov pri različnih bankah izjalovili. Še veliko bolj nenavaden je bil lizinški aranžma, saj naj bi Mestna občina Maribor 20 let odplačevala posojilo z najemnino, ki bi znašala kar dva milijona evrov na leto. Ta pogodba se je pozneje izkazala za nično, saj je bil postopek izveden brez javnega razpisa, vendar je mesto (oziroma davkoplačevalci) na koncu le plačalo vse stroške. Občina je namreč morala ZIM reševati pred stečajem, zato so v rebalansu proračuna za leto 2012 podjetje dokapitalizirali s 3,7 milijona evrov vrednimi občinskimi parcelami.

Dodaten strošek je pomenilo dolgotrajno pravdanje z arhitekturnim birojem Sadar + Vuga. Tam so pripravili arhitekturni načrt in sicer brez javnega razpisa, od občine so nato terjali 650.000 evrov, kljub izvensodni poravnavi pa do epiloga še ni prišlo, ker so bila sredstva družbe ZIM zamrznjena zaradi predhodne odredbe, ki jo je zahtevalo podjetje Meteorit. Ta je bil namreč izbran kot izvajalec del pri projektu Maks, zato so po podpisu pogodbe že nakupili material v višini nekaj 100.000 evrov. Ker do gradnje ni prišlo, so zahtevali denar od podjetja ZIM. Ker ta ni imel dovolj sredstev, so zahtevali denar od Mestne občine Maribor, posledično pa je prišlo do zahteve za izvršbo in izdajo predhodne odredbe za zamrznitev premoženja družbe ZIM in pridobitev zastavne pravice na njihovih nepremičninah.

Župana še brez komentarja

Akterji dogodkov zdaj niso več na svojih položajih. Direktor ZIM Matjaž Knez je bil odstavljen in leta 2012 imenovan za predsednika uprave Darsa, župana Franca Kanglerja pa je odnesel val protestov. Njegov naslednik Andrej Fištravec je januarja letos zemljišče na Studencih prodal kuvajtskemu poslovnežu Hilalu Arnootu. Namesto Maksa naj bi na tej lokaciji Maribor dobil prestižno mednarodno univerzo, vendar je kupčija naletela na številne kritike. Arnoot je namreč za več kot 8000 kvadratnih metrov odštel le 610.000 evrov, kar je – če upoštevamo še vložek občine oziroma ZIM, ki je že leta 2011 plačal 260.000 evrov komunalnega prispevka, ta vložek pa se avtomatično prenese na novega lastnika – le še slabih trideset odstotkov cene, ki jo je mesto plačalo Vegradu. Sedanji in bivši župan včeraj za komentarje nista bila dosegljiva oziroma je telefon Franca Kanglerja zvonil v prazno, kar niti ni tako nenavadno, saj je bila prav včeraj pravnomočno potrjena sodba zaradi Kanglerjevih spornih postopkov pri drugem nenavadnem nepremičninskem poslu.