Otroci se že v vrtcih razvrščajo po socialnem statusu

Razlogi, da nekdo pade v revščino, so kompleksni. Eden od pomembnih so družbene neenakosti. Številni otroci se že rodijo v revno okolje. »Ko se znajdete na dnu, se tam kopičijo vse slabe stvari: slabi stanovanjski pogoji, življenje v slabših soseskah, nizko plačilo za delo, nižja izobrazba,« je v podkastu Na robu pojasnila dr. Vesna Leskošek, pred kratkim upokojena profesorica na fakulteti za socialno delo, ki se že desetletja med drugim ukvarja s problematiko revščine.

Podatki sicer kažejo, da ima Slovenija nizko stopnjo tveganja revščine otrok. Podatek za skupino otrok, starih od nič do 17 let, kažejo, da je stopnja tveganja nižja od povprečja stopnje tveganja revščine pri nas, ki je bila leta 2024 13,2-odstotna.

»Otroci so sicer na boljšem, ampak vsak reven otrok šteje – vsak otrok, ki živi v revščini, bi moral za državo predstavljati problem. Za državo, ki si želi biti uspešna, ustvarjalna, inovativna, je pomembno, da je sposobna v svoje ambicije vključiti vse ljudi. Pomembno je, da ujame vsakega otroka, ker je vsak otrok, ki živi v revščini, sposoben prispevati k blaginji, k dobrobiti, če ima priložnost.«

PREBERITE ŠE -> Vedno več starejših, ki ne zmorejo preživeti sami

​Šole večkrat utrjujejo družbene neenakosti

Ne glede na to, da sicer dodatki, denimo otroški, ublažijo revščino, ne odpravijo problema. »Hitro se prepozna, že v vrtcih, da otroci iz različnih okolij nimajo enakih stvari, drugače govorijo, imajo drugačna znanja. Zato se otroci že v vrtcih začnejo grupirati po socialnem statusu – ne da bi to želeli ali vedeli, za kaj gre,« je pojasnila sogovornica. Opozorila je, da ne glede na to, da naj bi vrtci in šole izenačevali razlike, večkrat utrjujejo družbene neenakosti.

Če v revščini živiš ves čas, te ta zelo omejuje, pravi dr. Vesna Leskošek. FOTO: Marko Feist

Slovenija ima nizko socialno mobilnost, torej izkop iz revščine oz. dviganje po družbeni lestvici. »Nasploh velja, da je težko priti iz revščine, da moraš imeti v življenju veliko spodbud, da preideš svoj razred in socialni status, v katerega si se rodil.« Če sicer imaš to možnost, je revščina lahko neka dragocena izkušnja v življenju, ki ti da podlago za prihodnje življenje, če seveda dosežeš izobrazbo, zaposlitev. 

Težava pa je drugačna mentaliteta, saj biti rojen v revno okolje pomeni, da tudi dvomiš o lastnih uspehih, spodobnostih. »Če v revščini živiš ves čas, te ta omejuje. Ker si se rodil v določeno skupnost, v navade, v način življenja, ki je reven. Kjer morda nimaš elektronskih naprav ali knjig, ki bi ti lahko pomagale razumeti svet. Ker imaš starše z nizko izobrazbo, ki nimajo dovolj besednega zaklada, da bi te pripravili na vrtec ali šolo.«

Revni otroci ne verjamejo v svoje sposobnosti

In v takšnem okolju ne razviješ tega pogleda na svet: vse to vpliva na to, kako razumeš samega sebe. »Če se rodiš v zelo bogati družini, kjer ti že zelo zgodaj ustvarjajo ambicije, potem si boš zagotovo postavljal drugačne cilje. Prepoznal se boš kot sposobnega, verjel vase. Revni otroci tega nimajo, ker nimajo podobe o sebi, kaj bi lahko bili, ne razvijejo aspiracij, vse to pa vpliva na njihovo odraslost, starost.«

Če so otroci pri nas pod povprečjem tveganja revščine, je drugače pri nekaterih drugih starostnih skupinah. Tveganju za revščino so še posebej izpostavljene ženske, starejše od 75 let, ki živijo same. Neenakosti v starosti so, kot so ugotovili v projektu Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini, rezultat strukturnih razlik, ki se kopičijo skozi življenje. Eden od pomembnih dejavnikov je zaposlitev, saj je od te odvisna višina pokojnine.

»Ljudje živijo v težkih razmerah. Bili smo v hiši, kjer gospa živi samo še v eni sobi: zato, ker je vse ostalo popolnoma neprimerno za bivanje, streha pušča, celo tako, da že rastline rastejo v sobi.« Opozorila je, da mnogi starejši ne živijo več v revščini, ampak v bedi. 

In kje je v Sloveniji največ revnih? Zakaj po mnenju sogovornice država potrebuje revne ljudi?

Prisluhnite celotnemu podkastu Na robu.