Revščina starejših ni izbira, je realen in sistemski problem

Ko začnemo govoriti o revščini, je to vedno nekoliko kontroverzna tema, ljudje imajo do nje distanco, počutijo se nelagodno in so včasih skeptični, opozarja dr. Vesna Leskošek, profesorica na Fakulteti za socialno delo UL ter raziskovalka socialne države, revščine in neenakosti v Sloveniji: »Ti odzivi kažejo, da revščine nikoli ne obravnavamo zares kompleksno. O njej govorimo že 20 let ali več, pa v tem času nismo doživeli kakšnih večjih premikov na socialnopolitični ravni. Desetletja imamo enako stopnjo revščine oziroma se ta celo nekoliko zvišuje. Starejši, ko so ljudje, bolj so revni oziroma več je revnih.«

Bolj ko se odpovedujemo socialni državi, več odgovornosti mora sprejemati družina. Ta odgovornost se iz sistema prenaša na ljudi. Vendar pa človek ne more biti odgovoren, če imamo zlorabljajoč sistem, zmanjšujejo se pravice delavcev, tako se država čedalje bolj oddaljuje od nas. Neenakosti pa se kopičijo vse življenje, je povedala dr. Vesna Leskošek.