Revščini so bolj izpostavljene starejše ženske

Boj proti revščini: Urejen sistem dolgotrajne oskrbe po zgledu severne in zahodne Evrope bi starostnike pravičneje zavaroval pred socialnimi tveganji, so prepričani v SSZS

Objavljeno
17. oktober 2018 07.00
Posodobljeno
17. oktober 2018 07.00
Starejši sodijo med skupine, ki so tveganju revščine najbolj izpostavljene. Foto Roman ŠŠipić
Ljubljana – Tudi po več letih visoke gospodarske rasti so starejši v Sloveniji še vedno zelo izpostavljeni tveganju revščine in socialne izključenosti, so ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti revščini opozorili v skupnosti socialnih zavodov (SSZS). Pred štirimi leti je bilo med revnimi petina starejših od 65 let, tveganju pa so bolj izpostavljene starejše ženske.

Ko je mesečni neto dohodek manjši od 636 evrov

V Sloveniji sta lani revščina in socialna izključenost ogrožali 345 tisoč prebivalcev, v Evropski uniji pa kar 113 milijonov, je objavil evropski statistični urad Eurostat. Pod pragom tveganja revščine je lani pri nas živelo 268.000 ljudi (13,3 odstotka). Mesečni razpoložljivi neto dohodek teh ljudi je bil manjši od 636 evrov na odraslega člana gospodinjstva, prag tveganja revščine je slovenskega v petnajstih državah EU. Statistični uradi merijo tudi relativno revščino, ki pokaže, česa si ljudje ne morejo privoščiti, kar je običajno za družbo, v kateri živijo; pri tem ne gre za hrano, bivališče, osnovno zdravstveno oskrbo, osnovno izobraževanje, ampak med drugim tudi za dostop do informacijsko-komunikacijske tehnologije, študija, potovanj, druženja z vrstniki. Tveganju socialne izključenosti je bilo lani pri nas izpostavljeno 17 odstotkov ljudi, evropsko povprečje je bilo leto prej 23,5 odstotka (v Sloveniji 18,4). Zaradi dolgotrajne revščine je lani v Sloveniji trpelo 8,2 odstotka ali 148 tisoč prebivalcev, v EU pa predlanskim 11 odstotkov. S. Č.


Ker se prebivalstvo hitro stara, starejši pa sodijo med skupine, ki so tveganju revščine najbolj izpostavljene, je jasno, da bi morala država starejšim nameniti več pozornosti, je poudaril sekretar SSZS Jaka Bizjak. Prepričan je, da bi bilo za bolj uspešno zajezitev revščine treba uvesti pravičnejši sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo vsem, ne glede na finančne zmožnosti, zagotovil potrebne storitve.


V začaranem krogu


Opozarja, da se v začaranem krogu znajdejo mnogi, ki storitve dolgotrajne oskrbe nujno potrebujejo zaradi starostne oslabelosti, invalidnosti ali bolezni. Nižji socialno-ekonomski status in manjši dohodki so namreč močno povezani s slabšim zdravstvenim stanjem, to pa s staranjem povečuje tudi potrebe po dolgotrajni pomoči pri življenjskih opravilih. Ti ljudje v povprečju potrebujejo več pomoči in to dlje časa, vendar pa si teh storitev v trenutnem slovenskem sistemu ne morejo privoščiti ali pa le z velikim odrekanjem najbližjih, ugotavlja Bizjak.

Revnejši so pogosteje odvisni od neformalne oskrbe znotraj družine, kar še dodatno pripomore k prenašanju revščine iz generacije v generacijo, pravijo v SSZS, saj se s prelaganjem bremen na bližnje, predvsem na ženske, zmanjšujejo njihove priložnosti za redno plačano delo. Urejen sistem dolgotrajne oskrbe po zgledu severne in zahodne Evrope bi starejše pravičneje zavaroval pred takšnimi socialnimi tveganji in vsem prebivalcem omogočil, da se bolje pripravijo na starost, so prepričani v skupnosti socialnih zavodov.