Tiskane izdaje
Ljubljana – Dr. Robert Kokalj se z gospodarsko diplomacijo ukvarja že najmanj desetletje. Kmalu po vrnitvi iz Egipta, kjer je služboval kot veleposlanik, je prevzel vodenja direktorata za gospodarsko diplomacijo. O rezultatih pravi, da so konkretni – Slovenija dosega dobro gospodarsko rast.
Kakšno vlogo imajo častni konzuli v Sloveniji v sistemu gospodarske diplomacije?
Naše dejavnosti so se v mandatu sedanjega ministra za zunanje zadeve poglobile in razvejale, zato v tem sklopu skrbimo, da poleg tradicionalnih sredstev spodbujanja gospodarske diplomacije (zasedanja mešanih komisij, obiski gospodarskih delegacij) poskrbimo za širšo paleto produktov.
Eden teh so storitve častnih konzulov, ki v tujini pomembno pospešujejo interese slovenskega gospodarstva. A častni konzuli niso dejavni le na gospodarskem področju, ampak odpirajo mnoga vrata na področju kulture pa tudi na politični ravni. Mnogi od njih so izjemno aktivni tudi pri humanitarnih projektih.
Kako neki posameznik dobi status častnega konzula?
Pri izbiri človeka gre za zbir njegovih kvalitet, uveljavljenost in prodornost v okolju, kjer deluje. Še posebno upoštevamo vprašanje njihove kredibilnosti, povezave s slovenskim gospodarstvom in navezanost na slovensko okolje.
Če smo konkretni – kakšno vlogo ima gospodarska diplomacija pri morebitni investiciji Magne v okolici Maribora ali pri gradnji drugega tira?
Gospodarska diplomacija MZZ ni izvedbena organizacija, kar pomeni, da lahko le z mehkimi diplomatskimi sredstvi prispeva pri promociji Slovenije kot lokacije za tuje investicije. Pri tem je naša vloga bolj sugestivna, saj spodbujamo različne deležnike v državni upravi in na lokalni ravni, da bi delovali jasno, učinkovito, da bi na ta način prispevali k uspešni uresničitvi tuje naložbe v Sloveniji. Konkretnih primerov pa ne bi komentiral.
Predsednik vlade je ob drugi obletnici vlade med dosežki navedel tudi uspešno gospodarsko diplomacijo, a ta trditev ni konkretizirana. Lahko vi poveste, kako je bila gospodarska diplomacija uspešna?
Med produkte naše diplomacije, ki pomembno prispevajo k internacionalizaciji slovenskega gospodarstva, zagotovo spadajo naši napori po vključitvi podjetij v širše platforme razvojnega sodelovanja. Tako smo na stalnem predstavništvu v Bruslju vzpostavili kontaktno točko za slovensko gospodarstvo.
Slovenska podjetja spodbujamo, da se udeležujejo seminarjev v Bruslju, kar bi jim lahko omogočilo dostop do nabora finančnih sredstev v EU in evropski investicijski banki, več delamo tudi na področju uporabe multilateralnih mehanizmov. V zadnjem obdobju veliko več izkoriščamo možnosti mreženja za slovenska podjetja v platformi razvojnega centra OECD, kjer je Slovenija članica od julija 2015.
V okviru tega lahko Slovenija razvija posamezne visokotehnološke segmente slovenskega gospodarstva v okviru vrednostnih verig, kjer OECD odpira vrata na področju avtomobilske industrije. Slovenija ima v tem segmentu množico malih in srednjih podjetij, ki intenzivno sodelujejo pri zeleni mobilnosti ali agroživilstvu.
Cela množica priložnosti se odpira tudi v okviru Strateškega blejskega foruma, kjer izvajamo posebno platformo Business BSF s poudarkom na digitalizaciji in avtomobilski industriji. Vsakoletni dogodek na Bledu je tudi sijajna priložnost za mreženje naših podjetij. Tu je še vsakoletni dogodek Dan Afrike.
In kakšni so učinki vaših dejavnosti?
Doseg slovenske gospodarske diplomacije se je okrepil po reorganizaciji na MZZ leta 2010. Morda je napačen vtis, da so naše storitve na voljo le malim in srednjim podjetjem, ker imamo zelo širok nabor storitev, ki so namenjene tudi velikim podjetjem. S podjetji delamo bodisi individualno – menim, da povpraševanje v tem segmentu po naših storitvah narašča – bodisi odpiramo možnosti sodelovanja na večjih dogodkih v obliki gospodarskih mešanih delegacij ali poslovnih konferenc. Letos smo izvedli mešane komisije z Belorusijo, Katarjem, Kitajsko, do konca leta bodo sledile še mešane komisije z Rusijo, Turkmenistanom in Kazahstanom. Sodelujemo tudi v gospodarskih delegacijah.
Zato menim, da je gospodarska diplomacija izrazito napredovala, opaziti je tudi okrepljeno medresorsko sodelovanje, saj gre za horizontalni pristop, kjer pomembno sodelujejo tudi druga ministrstva. Tu je treba omeniti tudi dobro sodelovanje z izvedbenimi agencijami Spirit, STO in GZS.
Bi lahko ocenili, kolikšen delež zaslug za hitrejšo gospodarsko rast ima gospodarska diplomacija?
Neposrednih orodij in kazalnikov za merjenje učinkovitosti gospodarske diplomacije ni, so pa tu posredni kazalniki – to so rast blagovne in storitvene menjave, povečevanje strukture izvoza v BDP in tu je tudi kazalnik zadovoljstva naših uporabnikov oziroma povečan interes za naše storitve. To so kazalniki, ki kažejo, da imamo vse boljšo gospodarsko diplomacijo.
Koliko ste bili vpleteni v, denimo, povečan izvoz slovenskih vin in mlečnih izdelkov na kitajski trg?
Seveda smo bili, saj je prav sodelovanje med zunanjim ministrstvom in ministrstvom za gospodarstvo omogočilo velik napredek v izvozu vin na Kitajsko. Delo ni bilo lahko, saj je bilo treba pridobiti ustrezne certifikate za izvoz mlečnih proizvodov, tu so še postopki za certifikacijo produktov mesa, medu in rib za izvoz na kitajski trg.
Kje so rezerve za razvoj mreže gospodarske diplomacije?
Načrti vlade na tem področju so jasni. Poleg ponovnega odpiranja veleposlaništva v Teheranu so prioritetne točke še srednja Azija, Zaliv in boljša pokritost Afrike. Ko govorimo o mreži ekonomskih svetovalcev, pa ostaja dejstvo, da je prvi ekonomski svetovalec veleposlanik v državi, ekonomski svetovalec pa je zgolj tisti, ki komplementarno podpira veleposlanikove napore na tem področju.
