Ribam prost prehod, ljudem mirna reka

Rečica ob Savinji - Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen si je včeraj ogledala pravkar končano obnovo s 140 metri najširšega jezu na reki Savinji v Grušovljah. Grušoveljski jez, imenovan tudi Kolenčev, je bil v zadnjem desetletju močno poškodovan v poplavah. Zdaj spet umirja reko, uravnava njeno globino in napaja Grušoveljsko strugo.

Obnova jezu je preprečila, da bi se porušil, zaradi česar bi bil prekinjen dotok vode v že 200 let staro vzporedno Grušoveljsko strugo, na kateri je več malih hidroelektrarn. Če jezu ne bi obnovili, bi to povečalo tudi nevarnost poplav v bližnjih naseljih in bi zdesetkalo vodni in obvodni živelj.

Zato je Direkcija RS za vode letos za investicijsko vzdrževalna dela na Grušoveljskem jezu zagotovila 500.000 evrov. Dela je opravil koncesionar v porečju Savinje, podjetje Hidrotehnik, podizvajalec pa je bilo podjetje Nivo EKO. Utrdili so temelje jezu, položili vrhnji sloj jezu, razširili strugo Savinje nad jezom, pod jezom pa zgradili stabilizacijska pragova in uredili brežine.
Ker je jez na območju Nature 2000, so ob sodelovanju ribiških družin Ljubno ob Savinji in Mozirje ter s soglasji Zavoda za ribištvo Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave ob jezu uredili tudi stezo za prehod vodnih organizmov.

Gradnje vodnih pregrad, kakršen so tudi jezovi, preprečujejo prehajanje in prosto razporejanje vodnih organizmov, kar velja tudi za rečne ribe. Pride do tega, da se enotno življenjsko okolje razdeli, do izolacije populacij ribjih vrst, to pa vodi v slabitev njihove vitalnosti ali celo v lokalno izginotje.

Na zavodu za ribištvo pravijo, da skušajo z gradnjo prehodov za ribe ribjim populacijam zagotoviti vsaj delno povezanost in dostopnost do za življenje pomembnih habitatov, na primer drstišč.

Strokovna sodelavka zavoda za ribištvo Daša Zabric je za projekt določila tako imenovano kotanjasto izvedbo hrapave drče. Takšna »ribja steza« omogoča migracije tudi ribam, ki za prehod potrebujejo globljo vodo.