Risba pove, česar beseda ne more
V časopis Delo se vračajo likovni komentarji družbenega dogajanja karikaturista Marka Kočevarja.
Odpri galerijo
Marko Kočevar s času primerno karikaturo na zaščitni maski. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ljubljana – Z današnjim dnem se je na strani Dela vrnila karikatura. Refleksije aktualnega družbenopolitičnega dogajanja, ki s samo nekaj potezami svinčnika povedo več kot besede in predvsem lahko sporočajo tudi tisto, o čemer v novinarskem jeziku ne bi bilo mogoče pisati, bodo znova v domeni našega dolgoletnega sodelavca in bržčas najbolj produktivnega karikaturista pri nas Marka Kočevarja.
Čeprav sta politična in gospodarska karikatura nerazdružljivo povezani z izhajanjem časopisov, je zanjo v današnjih tiskanih medijih vse manj prostora. A to ne pomeni, da je zaradi družbenih sprememb in tehnološkega razvoja kaj manj aktualna, saj smo ljudje vizualna bitja in imamo za razumevanje stvari raje sličice kot besedila, pravi Kočevar.
Karikatura je že desetletja del DNK večine edicij naše časopisne hiše, za kar ima zagotovo največ zaslug nekdanji odgovorni urednik Dela Tit Doberšek, veliko pa tudi zaljubljenec v risbe s svinčnikom Marko Kočevar. Če je prvi zagotovil, da je karikatura dobila mesto na naslovnici osrednjega slovenskega časnika, pa je Kočevar skozi desetletja sodelovanja z uredništvom s svojim značilnim slogom in močno sporočilnostjo poskrbel, da je karikatura postala eden od zaščitnih znakov časopisa.
Kočevar se spominja, da je prvo karikaturo za časopisno hišo Delo narisal pred približno 40 leti, 35 let je minilo, odkar je začel sodelovati s Sobotno prilogo, 27 let pa so njegove karikature izhajale na naslovnici. Pravi, da je v okviru sodelovanja nastalo več kot 11.000 karikatur, samo o tem, kje vse in ob katerih urah se je loteval risanja in kako je karikature pošiljal uredništvu, pa bi lahko nastala knjiga, je v intervjuju pred časom povedal Kočevar, po izobrazbi arhitekt, po srcu pa zaljubljenec v risbe s svinčnikom, ki neskončno ljubi svoje delo.
Njegove karikature bodo od danes vsak dan izhajale na drugi strani časopisa, v primerjavi z angažmajem za naslovnico pa ne bodo več neposredno vezane na temo dneva, ampak bo imel pri izbiri aktualnosti bolj proste roke. Kot pravi, je to lahko prednost, lahko pa tudi slabost, saj od avtorja zahteva bolj pozorno spremljanje aktualnega dogajanja. Karikature bo še naprej risal na roke, s svinčnikom, poleg tega pa ostaja zvest filozofiji, da v njih ne sme biti ničesar preveč in ničesar premalo, da so aktualne, zabavne in kritične, a nikakor ne sovražne ali žaljive.
Čeprav sta politična in gospodarska karikatura nerazdružljivo povezani z izhajanjem časopisov, je zanjo v današnjih tiskanih medijih vse manj prostora. A to ne pomeni, da je zaradi družbenih sprememb in tehnološkega razvoja kaj manj aktualna, saj smo ljudje vizualna bitja in imamo za razumevanje stvari raje sličice kot besedila, pravi Kočevar.
Karikatura je že desetletja del DNK večine edicij naše časopisne hiše, za kar ima zagotovo največ zaslug nekdanji odgovorni urednik Dela Tit Doberšek, veliko pa tudi zaljubljenec v risbe s svinčnikom Marko Kočevar. Če je prvi zagotovil, da je karikatura dobila mesto na naslovnici osrednjega slovenskega časnika, pa je Kočevar skozi desetletja sodelovanja z uredništvom s svojim značilnim slogom in močno sporočilnostjo poskrbel, da je karikatura postala eden od zaščitnih znakov časopisa.
Že več kot 11.000 karikatur
Kočevar se spominja, da je prvo karikaturo za časopisno hišo Delo narisal pred približno 40 leti, 35 let je minilo, odkar je začel sodelovati s Sobotno prilogo, 27 let pa so njegove karikature izhajale na naslovnici. Pravi, da je v okviru sodelovanja nastalo več kot 11.000 karikatur, samo o tem, kje vse in ob katerih urah se je loteval risanja in kako je karikature pošiljal uredništvu, pa bi lahko nastala knjiga, je v intervjuju pred časom povedal Kočevar, po izobrazbi arhitekt, po srcu pa zaljubljenec v risbe s svinčnikom, ki neskončno ljubi svoje delo.
Njegove karikature bodo od danes vsak dan izhajale na drugi strani časopisa, v primerjavi z angažmajem za naslovnico pa ne bodo več neposredno vezane na temo dneva, ampak bo imel pri izbiri aktualnosti bolj proste roke. Kot pravi, je to lahko prednost, lahko pa tudi slabost, saj od avtorja zahteva bolj pozorno spremljanje aktualnega dogajanja. Karikature bo še naprej risal na roke, s svinčnikom, poleg tega pa ostaja zvest filozofiji, da v njih ne sme biti ničesar preveč in ničesar premalo, da so aktualne, zabavne in kritične, a nikakor ne sovražne ali žaljive.
