

Po prvem delovnem obisku slovenskega premiera Roberta Goloba pri nemškem kanclerju Friedrichu Merzu je gostitelj na skupni novinarski konferenci povedal, da je beseda tekla predvsem o evropskih zadevah, poleg tega pa tudi o bilateralnem sodelovanju. Slednjega je označil za »zelo dobrega in tesnega«.
Največ sta govorila o ruski grožnji Evropi in se strinjala, da je ključno zagotavljati nadaljnjo pomoč Ukrajini. Merz vidi Slovenijo kot zanesljivo partnerico pri zaustavitvi ruske agresije v Ukrajini. »Za pogajalski proces je pomembno, da smo Evropejci znotraj EU in zveze Nato enotni,« je poudaril nemški kancler.
Ključno orožje, ki ga ima v rokah EU, je zamrznjeno rusko premoženje. »Odločitev o uporabi zaplenjenega ruskega premoženja mora biti enotno sprejeta, da Moskvi pokažemo enotnost,« je povedal Merz, ki razume belgijske pomisleke pri tej odločitvi. »Govoril sem z belgijskim predsednikom vlade. Razumem njegove pomisleke, imajo dobre argumente, imamo pa jih tudi mi. Grožnje Rusije so tudi znane, uporaba ruskih zamrznjenih sredstev je nujna,« je bil jasen Merz.
Tudi Slovenija po Golobovih besedah razume položaj Belgije in njena pričakovanja po garancijah pri aktivaciji zamrznjenih ruskih sredstev. »Zamrznjena sredstva so najmočnejše orožje, ki ga ima na voljo EU, da z njim doseže mir v Ukrajini,« je povedal Golob. »Tako Belgija kot vse druge članice EU imamo skupni cilj – uporabiti vsa orodja, da pridemo do miru v Ukrajini. Razlikujejo se samo poti,« je še dodal slovenski premier, ki Merzev predlog, ki je za zdaj še zaupen, vidi kot »zelo dober kompromis«.
»Le enotna Evropa lahko odgovori na globalne izzive, kako doseči zaustavitev spopadov v Ukrajini in mir. Pristop, ki se je nazadnje oblikoval na koaliciji voljnih, je pravilen. To je lahko odličen temelj, da začnemo pogovore z Rusi, ki bodo zaustavili spopade,« je poudaril slovenski premier.
Kot razbijalca evropske enotnosti sta sogovornika izpostavila današnji obisk madžarskega premierja Viktorja Orbána v Moskvi, ki po njunem spodkopava mirovni proces v Ukrajini. »Stališče Viktorja Orbána poznamo že več let, to ni njegova edina pot v Moskvo. Njegov lanski julijski obisk je bil neuspešen, celo več, Rusija je takrat srdito napadla Ukrajino,« je bil kritičen Merz, ki je še dodal, da Orbán za svojo pot nima evropskega mandata, zato dvomi, da bo tudi to pot njegova pot v Moskvo neuspešna.
Viktor Orbán, ki je v Sloveniji tesen zaveznik predsednika SDS Janeza Janše, že nekaj časa ne igra za evropsko ekipo, je bil kritičen Golob. »Orbánova prisotnost ne prinaša nobene vrednosti, ampak dodatna tveganja. Orbánov interes ni interes Madžarske,« je bil jasen Golob.

Uporaba zamrznjenega ruskega premoženja bi gotovo sprožila nove povračilne ukrepe Rusije. Ta je že sprejela zakonodajo, ki omogoča nacionalizacijo tujih podjetij. Po podatkih Kijevskega inštituta KSE (Kyiv School of Economics) je Rusija od leta 2022 nacionalizirala več kot 30 tujih podjetij v skupni vrednosti okoli 64 milijard evrov zaseženih sredstev. Skupne izgube podjetij zaradi izstopa iz Rusije ali nacionalizacije njihovega premoženja pa presegajo 145 milijard evrov.
A čeprav so tuja podjetja po napadu Rusije na Ukrajino množično napovedala odhod, se jih je dejansko umaknilo le malo. Po podatkih KSE so prihodki podjetij v Rusiji, ki so bila ob začetku vojne v tuji lasti, lani znašali 201 milijardo dolarjev (okoli 174 milijard evrov). Več kot dve tretjini teh je še vedno v tuji lasti.
Lastništvo je zamenjala manj kot četrtina podjetij, nekaj pa jih je še vedno v procesu odhoda. Inštitut ugotavlja, da je večina zahodnih podjetij, tudi veliko tistih, ki so napovedala odhod, nato ostalo v Rusiji, le da svojih aktivnosti v tej državi ne izpostavljajo. Več kot 1300 podjetij je zaradi sankcij, etičnih razlogov ali logističnih težav zmanjšalo ali ustavilo dejavnosti v Rusiji. Rusijo je zapustilo 475 tujih podjetij, navaja inštitut.
Med večjimi zahodnimi podjetji, ki so ostala na ruskem trgu, so po prihodkih francoska trgovca Leroy Merlin in Auchan, nemški Metro in tudi nam znani nizozemski Spar. Umaknili niso niti ameriške multinacionalke Philip Morris, Pepsi, Mars in Procter & Gamble.
V Rusiji še naprej deluje tudi pivovar Anheuser-Busch in švicarski Nestlé, je še razvidno iz poročila KSE. Znano je tudi, da se iz Rusije ne more umakniti avstrijska banka Raiffeisen. Je namreč še edina večja zahodna banka v Rusiji in predvsem za Rusijo pomembna, ker omogoča plačilni promet z zahodnimi državami.
Znano je, da v Rusiji deluje tudi novomeška Krka, za katero je ta država celo najpomembnejši trg. Toda Krka še zdaleč ni edino in tudi ne največje tuje farmacevtsko podjetje v Rusiji. Pri tem je treba opozoriti, da so v primeru političnih sankcij proti državam farmacevti največkrat izvzeti zaradi svoje vloge v družbi. Po dosegljivih podatkih imajo od velikih svetovnih farmacevtov proizvodnjo v Rusiji tudi francoska Sanofi in Servier ter nemški Bayer. Ta ima celo več proizvodnih enot.
V Rusiji sta po dosegljivih podatkih prisotna tudi Sandoz in Novartis, vendar njuna vloga po predlanski razdružitvi ni povsem jasna iz javno dostopnih podatkov. Ameriški Pfizer ima v Rusiji partnersko podjetje. Še nekaj farmacevtov ima v Rusiji razvojne oddelke in laboratorije, skoraj noben farmacevt pa tam ni nehal ponujati svojih zdravil. Karel Lipnik
Pri gospodarskih temah je bila v ospredju avtomobilska industrija. »Nemška avtomobilska industrija je bila dolga leta ponos celotne Evrope in temelj našega sodelovanja. To lahko ostane, moramo pa gledati širše na nova področja naprednih tehnologij,« je dejal Golob, ki je izpostavil sodelovanje na področju vesoljskih tehnologij.
»Ko bo EU bolj suverena v naprednih tehnologijah, se bo lahko vrnila v položaj spoštovanega parterja pri vseh zadevah v svetu,« je bil optimističen Golob, ki je omenil, da je bil tudi govor o sodelovanju držav v velikih oborožitvenih poslih.
Ker je slovensko gospodarstvo zelo vezano na Nemčijo, Slovenija po Golobovih besedah podpira nemške predloge Evropski komisiji glede usode avtomobilov z notranjim izgorevanjem po letu 2035. Golob je podprl nedavno pismo Merza šefici evropske komisije Ursuli von der Leyen s pozivom k rahljanju že sprejetih ukrepov. »Mogoče so evropski uradniki preveč rigidno določili pot,« je dodal. »Na neki način smo v preteklosti pogrešali močno nemško pozicijo v EU, danes jo imamo, zato smo zadovoljni,« je sklenil slovenski premier.
Komentarji