Rokodelci v slovenski izobraževalni sistem

Slovenj Gradec – V Andeškem hramu, znotraj enega najlepših dvorišč v starem mestnem jedru Slovenj Gradca, je občina odprla nove prostore rokodelskega centra, ki je doslej deloval v poslovno-trgovskem centru Katica. Na novi lokaciji so na ogled izdelki številnih koroških rokodelcev, novi prostori pa bodo služili tudi za rokodelske delavnice in izobraževanja.

V Slovenj Gradcu se bodo rokodelstvu še posebej poklonili prihodnje leto, ob 750-letnici mestnih pravic, ki so v mesto privabile obrtnike in trgovce. Rokodelski center Koroške bo še naprej vodil Podjetniški center Slovenj Gradec, strokovno pomoč pri delu pa mu nudil Koroški pokrajinski muzej. »V mestu želimo ohraniti tudi tradicionalne razstave domače in umetne obrti, ki jih Obrtna zbornica Slovenije ne podpira več, zato iščemo drugačen vsebinski okvir zanje,« je na odprtju rokodelskega centra Koroške dejal slovenjgraški župan Andrej Čas. 

Rokodelski center Koroške je eden devetih rokodelskih centrov po Sloveniji, ki so povezani v Konzorcij rokodelskih centrov. Povezujejo kar 750 rokodelcev, med katerimi je 140 imetnikov certifikata Art&Craft Slovenija. Aleksandra Gradišek, vodja konzorcija: »Naš interes je urediti status rokodelcev, zato je v pripravi zakon o varovanju rokodelstva. V konzorciju pa si prizadevamo tudi za kakovost izdelkov ter prenos znanj na mlajše generacije. Določeni poklici žal že izumirajo.« Konzorcij si prizadeva tudi za intenzivnejšo povezavo s turizmom, a ne samo na področju prodaje turističnih spominkov, pač pa v izvedbi različnih rokodelskih delavnic in drugih dogodkov za obiskovalce.

V Centru domače in umetnostne obrti Slovenska Bistrica so že pred dvema letoma s pomočjo Srednje šole Slovenska Bistrica pripravili izobraževalni program za poučevanje rokodelcev s področja keramike in lončarstva, a na ministrstvu za šolstvo zelene luči zanj še niso dobili. V Konzorciju rokodelskih centrov Slovenije ugotavljajo, da položaj rokodelcev v državi ni peprost in da jim oblika osebnega dopolnilnega dela otežuje delo. »Žal rokodelstvo ni omenjeno niti v predlogu zakona o vajeništvu,« pravi Ljubica Zgonec Zorko iz Centra domače in umetnostne obrti v Slovenski Bistrici. Zorkova je prepričana, da bi se pri urejanju tega področja lahko zgledovali po sosedih Avstrijcih.

Da mora rokodelstvo postati del slovenskega javnega izobraževalnega sistema, so prepričani tudi v Čipkarski šoli Idrija. Metka Fortuna iz Čipkarske šole je prepričana, da je to naloga države, medtem ko je naloga rokodelskih centrov po Sloveniji, da rokodelcem pomagajo pri trženju svojih izdelkov.