Tiskane izdaje
Ljubljana, Črnomelj, Cankova – Ker ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) v rebalansu letošnjega državnega proračuna ni predvidelo denarja za sofinanciranje projektov osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih, so v romskih združenjih in občinah na nogah.
Opozarjajo, da brez pomoči države ni mogoče pričakovati izboljšanja življenja Romov. Zanimivo je, da je, kadar občine iz različnih razlogov same niso začele postopkov za odpravo nevzdržnih bivanjskih in higienskih razmer v romskih naseljih, država županom zagrozila, da lahko z državnim prostorskim aktom sama poseže na območje občine, zdaj pa gospodarsko ministrstvo ukinja sofinanciranje projektov osnovne komunalne infrastrukture. S tem bo onemogočilo izboljšanje razmer tudi v romskih naseljih, za katera imajo občine že pripravljene projekte komunalne ureditve.
Katastrofalne posledice
Ekonomska kriza je dodatno prizadela že tako ranljivo romsko skupnost in jo potisnila na rob preživetja. Brez finančnih sredstev države se začeto urejanje bivalnih razmer Romov v njihovih naseljih prekinja in onemogoča, je za Delo povedal predsednik Zveze Romov Slovenije (ZRS) Jožek Horvat Muc. Opozarja, da ukinitev sofinanciranja urejanja romskih naselij dodatno spodbuja nestrpnost do Romov in sovražni govor, ustavitev pa bi bila katastrofalna tako za Rome in občine z romsko populacijo kakor tudi za ugled naše države.
Svet romske skupnosti, ZRS in Forum romskih svetnikov so na predsednika vlade Mira Cerarja že naslovili pismo, v katerem ga seznanjajo, kako pomembno je, da vlada v rebalans državnega proračuna vrne tri milijone evrov za ureditev komunalne infrastrukture. Hkrati pričakujejo, da na okoljskem ministrstvu zagotovijo vsaj milijon evrov za legalizacijo naselji, s čimer bi romskim domovom omogočili pridobiti električni priključek. Da so takšni javni razpisi potrebni, so prepričani tudi na uradu za narodnosti. Kakor je za Delo povedal v. d. direktorja Stanko Baluh, je urad o tem že obvestil odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. V njem so se strinjali in med razpravo tretjega poročila o položaju romske skupnosti v Sloveniji zagotovili, da si bodo prizadevali za vrnitev finančnih sredstev v državni proračun.
»Na terenu naredi zelo malo«
V črnomaljski občini so zelo nezadovoljni, da v proračunu ni denarja za izvedbo javnega razpisa. »Občina bo morala letos nameniti 903.000 evrov lastnega denarja za dokončanje belokranjskega vodovoda in ob vseh finančnih pritiskih na socialnem področju še vlaganj v romsko komunalno infrastrukturo ne bomo zmogli,« je povedala tamkajšnja županja Mojca Čemas Stjepanovič. Pravi, da pripravljajo dokumentacijo za gradnjo kanalizacije v romskem naselju Drenovec pri Vinici, če si bodo morda na MGRT le premislili. Župan občine Cankova Drago Vogrinčič pravi, da na državni ravni vsi radi govorijo o krivicah, naredijo pa zelo malo, da bi se romski skupnosti pomagalo na terenu. Občina ima pripravljeno vso dokumentacijo za prijavo na javni razpis, za odkup zemljišč za legalizacijo črnih gradenj v romskih naseljih. »To, kar počnejo na ministrstvu, je nezaslišano in neodgovorno,« je prepričan Vogrinčič, ki je na vlado že poslal protestno pismo, naj država nameni vsaj štiri milijone evrov za javni razpis. Ogorčen je, ker vlada z enostranskim zmanjševanjem povprečnine občankam in občanom zmanjšuje ustavno zagotovljene pravice, v proračunu pa ne namenja niti evra za reševanje alarmantnih in nepravnih razmer v romskih naseljih; v Sloveniji jih je 128, od tega 79 v jugovzhodnem delu, večna pa brez komunalij.
V reševanje se mora vključiti država, saj občine samo z lastnim denarjem ne bodo zmogle rešiti nakopičenih problemov v romskih naseljih, je prepričan novomeški župan Gregor Macedoni. Na vprašanja Dela o razlogih, zakaj letos niso načrtovali finančnih sredstev za izvedbo javnega razpisa, na MGRT niso hoteli odgovoriti, češ da to spada na področje urada za narodnosti. Baluh: »Gre za čisto sprenevedanje.«
