Romom v Lokah hočejo porušiti hiše

Krško – Po štirih desetletjih toleriranja življenja Romov v nelegalnem naselju Loke je inšpektorat za okolje na pobudo Iztoka Starca, lastnika zemljišča z načrti za gradnjo stanovanjske soseske, izdal osem odločb o odstranitvi objektov.

Ali bodo stavbe do 31. maja odstranili, bo odvisno od sodišča. Upravno zaradi evropske prakse, ki varuje dolgoletne domove Romov, je podobne odločbe od leta 2014 razveljavljalo, vložena je tudi zahteva za presojo ustavnosti zakona o graditvi objektov. »V naselju Loke je bilo letos izdanih šest odločb, pred tem še dve. Po letošnjih odločbah se rok za odstranitev objektov izteče konec maja prihodnje leto, za zidove in ploščo že porušene hiše konec tega leta,« so za Delo pojasnili na inšpektoratu za okolje, kjer pravijo, da so »odločbe izdane za vse stanovanjske objekte, v naselju pa je še nekaj enostavnih objektov, ki niso bili obravnavani«.

Inšpektorje »zbudil« novi lastnik območja

Inšpektorat je po desetletjih toleriranja romskih hiš avgusta na terenu opravil inšpekcijski nadzor na pobudo lastnika zemljišča, družbe SI investicije v lasti Iztoka Starca. Družba je zemljišče z Romi leta 2009 po ugodni ceni odkupila od denacionalizacijskega upravičenca in sofinancirala leta 2015 sprejet občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za gradnjo stanovanjske soseske Gmajna 3.

Občinski dokument ni prinesel rešitve stanovanjske usode Romov, ampak je s sporno pravno dikcijo iskanje rešitve preložil na lastnika zemljišča, ki s tem povezanega finančnega bremena ne misli prevzeti nase.

»Država je po uradni dolžnosti dolžna sama preganjati in odstranjevati črne gradnje, ne da bi jo na to moral kdo opominjati,« je dejal lastnik SI investicij Iztok Starc: »Pobudo za uvedbo postopkov proti investitorjem črnih gradenj je podala družba SI investicije kot lastnica zemljišča. Navedeno je bila prisiljena storiti za zaščito svojih interesov v sodnem postopku, ki ga je pred tem proti SI investicijam sprožil Moran Jurkovič.«

»Grozi nam korak za 70 let v preteklost«

Jurkovič je romski občinski svetnik, ki si je pred približno dvajsetimi leti na Lokah zgradil družinsko hišo brez dokumentov. Ker Romi v zaselku živijo že več kot 40 let – v Jugoslaviji so na zemljišču v družbeni lasti v zameno za delo živeli s soglasjem lokalnega gozdnega gospodarstva –, je na sodišče vložil zahtevo za priposestvovanje nepremičnine, a je nato od tožbe odstopil. Jurkovič je edini med okoli 40 Romi, živečimi v zaselku Loke, ki se je pritožil na eno izmed osmih izdanih odločb: »Preostali Romi se na odločbe niso pritožili, ker menijo, da nas imajo v vseh teh letih za norce, da se ni smiselno pritoževati, saj da lastnik zemljišča ne bo odnehal. Tudi denarja za pritožbe nimajo.«

Romi po eni strani razmišljajo, da bi, če bodo odločbe obveljale, objekte odstranili sami in se s tem izognili dodatnim stroškom. A v isti sapi občinski svetnik navaja, »da rušitve ne bomo dovolili. Preveč investicij in truda je bilo vloženih, da smo po dolgih letih prišli izpod šotorov pod streho. Ljudje se bodo postavili pred stroje. Ne bi bil rad na strani strojnika. Lahko bi se zgodila katastrofa – za obe strani. Če bi se morali izseliti iz Lok, bi to za nas pomenilo korak 70 let v preteklost. Ali naj gremo spet v hosto, kjer smo živeli pod folijami?«

Jurkovič je pritožbo na odločbo napisal s pomočjo Amnesty International, kjer Blaž Kovač pričakuje negativen odgovor. Na ministrstvu so pojasnili, da gradbeni inšpektor lahko odloži izvršbo odločbe, če inšpekcijski zavezanec izkaže, da v stanovanjski stavbi živi vsaj od začetka inšpekcijskega postopka in v posesti nima drugega primernega stanovanja.

Trikotnik prelaganja odgovornosti

Če bo Jurkovič od ministrstva prejel negativen odgovor, bo na upravnem sodišču vložil tožbo. To je, opozarja Kovač, že v primeru odločbe o rušitvi nelegalno zgrajene romske hiše v Dobruški vasi v občini Škocjan inšpekcijski postopek leta 2014 prekinilo in podobno razsodilo v še vsaj dveh primerih. Sodišče je izhajalo iz prakse evropskega sodišča za človekove pravice, da romski prebivalci v Bolgariji in Franciji po več desetletjih toleriranja njihovega bivanja v nelegalno zgrajenih zgradbah na tujih zemljiščih uživajo posebno varstvo (pravica do zasebnega in družinskega življenja, do spoštovanja doma). Ker je Slovenija deklarirana kot zaščitnica romskih pravic (posebna pravica Romov do urejanja prostorske problematike v splošnem zakonu o romskih pravicah), v resnici pa so Romi kot najbolj odrinjena skupina v zakonu o graditvi objektov prezrti, je upravno sodišče že leta 2014 zahtevalo presojo ustavnosti 152. člena zakona.

»Odločitev ustavnega sodišča pričakujem še letos,« pravi Kovač. Če bo razsodba sledila evropski sodni praksi, upa Kovač, bo zakonodajno vejo oblasti prisilila do spremembi zakonodaje in s tem do jasnejše opredelitve odgovornosti za zaščito pravic manjšine. K temu bi lahko pripomogla tudi morebitna Jurkovičeva ustavna presoja krških občinskih prostorskih dokumentov, ki romskega naselja Loke – ker so se občinski svetniki leta 2002 odločili, da ga ne bodo legalizirali – ne priznavajo. Zaradi tega na državnih razpisih ni mogoče pridobiti denarja ne za legalizacijo hiš na Lokah ne za razselitev Romov.

Sedanja pravna praznina omogoča prelaganje odgovornosti vseh vpletenih, kot je v primeru Lok razvidno iz trikotnika država–občina–lastnik. »Po oceni MOP je Občina Krško kot pripravljavec OPN in OPPN v celoti odgovorna za nastale razmere,« trdijo na ministrstvu za okolje in prostor. Občina pa vztraja, da je za rešitev zapleta zadolžen podjetnik: »Lastnik skladno z odlokom o OPPN ne more pridobiti gradbenega dovoljenja, dokler ne bo poskrbel za preselitev vseh tam živečih Romov.« Starc pa krog prelaganja odgovornosti sklene z žuganjem v smeri države: »Reševanje romske problematike je po mednarodnopravnih aktih dolžnost države. Pravno nevzdržno in zavržno je, da država poskuša to svojo mednarodnopravno obveznost prenašati na lokalno skupnost.«