RTV noče senzacionalistične Tarče

Nedavno objavljen osnutek programsko-produkcijskega načrta (PPN) za prihodnje leto RTV Slovenija je dvignil vihar v kozarcu vode: ustvarjalci oddaje Tarča so bili precej užaljeni, ker so snovalci PPN zapisali: »Oddaja ne bo senzacionalistična, ampak jo bomo vzpostavili na najvišji ravni strokovne, umirjene studijske razprave.« Snovalci so odgovorili s pismom, v katerem so tudi sami ugotovili, da je njihovo delo v sedanji kadrovski sestavi »dolgoročno nevzdržno«.

Zakaj Jankovića ni bilo v oddaji Tarča

Novi PPN namreč predvideva, da bo Tarča preiskovalna, ne polemična oddaja, politikom bi omogočili gostovanje le takrat, ko bodo klicani na odgovornost, ne pa kot komentatorjem dogajanja, opredeljen pa je tudi nov cilj: »Bistvo bodo torej preiskovalno novinarstvo, iskanje rešitev in ne zgolj polemična studijska razprava.« Da gostje neradi pridejo v oddajo v obstoječi obliki, se je pokazalo v četrtek, ko je prihod zavrnil Zoran Janković, župan Ljubljane.

V polemiko so se vključili tudi drugi: nekdanja kulturna ministrica Majda Širca meni, da je dialog med vodstvom in ustvarjalci Tarče koristen: »Tarča ne zaostaja za mediji, ki radi vohajo kri ob zavedanju, da so eksces, madež in 'govori se' efekt porok gledanosti, kar je za izjavljanje s pozicije javnega medija, ki prisega na objektivnost, uravnoteženost in argumentiranost, nerodna zadeva,« je povedala za ljubljanski Dnevnik.

RTV o Tarči: Koncept se izboljšuje v skladu s krovno programsko usmeritvijo TV

Majda Širca je dodala, da Tarča hlepi po senzacionalističnosti in čim večji gledanosti ter zato nemalokrat zaobide ali zanemari vzroke in kontekste določenega problema. Publicist Marko Crnkovič je po objavi novega PPN na svoji strani Fokuspokus ocenil, da Tarča »slovi po tem, da nam TVS pod blagovno znamko raziskovalnega novinarstva prodaja populistično sesuvanje domnevnih ali dejanskih nepravilnosti«, Žnidaršičevo je označil kot »zadirčno voditeljico«, goste v oddaji pa kot »ne nujno vpletene«

Za Piramido, kjer je začela kariero voditeljice Erike Žnidaršič, si je ob začetkih leta 2006 zamislila oddajo, v kateri »ne sme biti niti sekunde tišine«. FOTO: Arhiv Dela

Način vodenja oddaje je današnja voditeljica Erika Žnidaršič prinesla na TV Slovenija (TVS) ob prestopu s POP TV. Na slednji se je kalil njen televizijski slog (takrat še novinarke); a leta 2005 sta jo na TVS pričakala takratni direktor Jože Možina in njegov pomočnik Igor Pirkovič z oddajo Piramida. Za Piramido, kjer je začela kariero voditeljice, si je ob začetkih leta 2006 zamislila oddajo, v kateri »ne sme biti niti sekunde tišine«. Vmes pa so se tudi vatli za poročanje na TVS precej spremenili. Že dolga leta na nacionalni televiziji informativne oddaje tekmujejo s konkurenco na komercialnih televizijah, tudi po slogu poročanja: pomembnejša kot vsebina postaja dinamika.

Tarča hlepi po senzacionalističnosti in čim večji gledanosti ter zato nemalokrat zaobide ali zanemari vzroke in kontekste določenega problema, opozarjajo kritiki. FOTO: Rtv

Tako mora vsakih 15 do 20 sekund zazveneti kakšna izjava sogovorca, zvok iz okolja ali drug dražljaj za gledalca, čigar zanimanje skušajo ohraniti ustvarjalci vseh informativnih oddaj. Absurd sodobne informativne TV-produkcije pa se kaže ob tako imenovanih vklopih v informativne oddaje: novinarji najpogosteje v večernih urah poročajo izpred zaprtih ministrstev ali parlamenta.

Zakaj Tarče ni vodila Erika Žnidaršič? RTV odgovarja

V četrtkovem osrednjem Dnevniku sta bila, denimo, oba vklopa opravljena izpred RTV Slovenija, kar je še poenostavilo izvedbo za ustvarjalce oddaje – toda gledalke in gledalci zaradi te dramaturgije poročanja ne dobijo bolj kakovostnih informacij kot tisti, ki so iste novice že popoldne prebrali na spletnih portalih.

Na lastni točki preloma

V past te forme se je ujela tudi uro dolga oddaja Tarča, ki ima različne vatle za različne goste. Pred dvema poletjema je v svojevrsten bran na vrhuncu afere Fotopub vzela Dušana Josipa Smodeja, ki mu ni postavila niti enega ostrega vprašanja o domnevnih spolnih zlorabah. V oddaji imajo posamezniki, ki dopolnjujejo zamišljen kontekst oddaje (kot na primer pred kratkim nedavna predsednica Državne revizijske komisije), precej več časa za pojasnila, preden jih voditeljica prekine. Spet drugim gostom – in ti so v večini – pa bistveno prej seže v besedo z novim ostrim vprašanjem. V PPN navajajo, da Tarča ne sme biti »zgolj polemična studijska razprava« – če seveda gostje v oddajo sploh pridejo!

V resnici je oddaja Tarča na lastni točki preloma, od koder jo želi novi PPN potegniti (tudi) s »preudarno razpravo z relevantnimi strokovnjaki in poznavalci problematik«. Ustvarjalci oddaje pa ugotavljajo, da je v trenutni sestavi redakcije Tarče njihovo »delo, ki je potrebno za takšno raven, dolgoročno nevzdržno, obenem pa se kadrovska sestava poslabšuje«.

To je na koncu pripeljalo do tega, da je pred dvema dnevoma voditeljica v studiu imela le štiri novinarje iz Tarče, brez gostov: najprej so zavrteli svoje avtorske prispevke, nato pa so polemizirali med seboj. Takšna oblika oddaje je doslej pripadala podkastu kakšne športne televizije, kjer imajo komentatorji tekem okroglo mizo po odigranih krogih domačih in tujih nogometnih prvenstev. Ali je to prihodnost »najbolj gledane informativne oddaje na TVS«, kot navajajo ustvarjalci, pa si morajo ti odgovoriti skupaj z vodstvom na Kolodvorski.