Rubeži na podlagi kolektivnega spora niso možni

Ljubljana – Pravnomočna sodba višjega delovnega in socialnega sodišča, izdana v kolektivnem sporu glede priznanja in izplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah z obrestmi po sklepu višjega sodišča, ni ustrezen izvršilni naslov za izvršbo posameznih javnih uslužbencev. Ti morajo sprožiti individualne spore.

Pred časom smo opisali primer vojaka, ki mu mora delodajalec (ministrstvo za obrambo) izplačati še drugi obrok tretje četrtine plačnih nesorazmerij v višini 411,60 evra bruto oziroma 311,60 evra neto. Ljubljansko okrajno sodišče je 25. avgusta dovolilo izvršbo z rubežem in cenitvijo premičnih stvari ter rubeže denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet. Vendar rubeža premičnih stvari nato izvršitelj ni opravil, ker je vlada oziroma država prek pravobranilstva vložila ugovor zoper sklep o izvršbi, predlagala je tudi njen odlog, medtem ko je bil denar zavarovan (ne pa tudi izplačan). A primer vojaka ni osamljen. Na ljubljanskem okrajnem sodišču so (z ročnim štetjem) našteli, da je bilo vloženih 2861 takšnih predlogov za izvršbo. Pravobranilstvu so sodišča doslej skupaj vročila 435 zadev.

Okrajno sodišče je (v primeru enega javnega uslužbenca) zavzelo stališče, da je pravnomočna sodba delovnega sodišča v kolektivnem sporu, ki ga je sprožil (v konkretnem primeru) Sindikat državnih organov Slovenije, primeren izvršilni naslov za izterjavo terjatve posameznega javnega uslužbenca, s čimer pa se višje sodišče ne strinja. »Glede na udeleženca kolektivnega delovnega spora in vsebino izreka sodbe bi bilo namreč najprej treba z gotovostjo ugotoviti, ali je upnik sploh upravičen do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, nato pa še višino njegovega prikrajšanja glede na določitev plače v pogodbi o zaposlitvi. Izvršilni postopek ugotavljanju navedenih dejstev ni namenjen, namenjen je izvršitvi takšnih sodnih odločb, v katerih so opredeljeni upnik in dolžnik, predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti,« ugotavlja višje sodišče.

To, da mora država javnim uslužbencem, ki so upravičeni do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, priznati in izplačati tretjo četrtino odprave nesorazmerij za obdobje od 1. 10. 2010 do 31. 5. 2012, po vsebini pomeni le odločitev o temelju, in če ne bi bil ta del odločbe sporazumno izvršen, morajo posamezni javni uslužbenci sprožiti individualne delovne spore, v katerih se ugotavlja dejansko prikrajšanje, še meni višje sodišče.

Izplačilo v skladu z zakonom

Državno pravobranilstvo glede na takšno odločitev višjega sodišča pričakuje, »da bo pritožbam in ugovorom Republike Slovenije ugodeno tudi v preostalih zadevah in da bodo že izdani sklepi o izvršbi v celoti razveljavljeni ter predlogi za izvršbo v celoti zavrnjeni, upnikom pa naloženo plačilo stroškov, ki jih je imela v teh postopkih Republika Slovenija. V zadevah, v katerih sodišče še ni odločilo, pravobranilstvo pričakuje bodisi da bodo odvetniki predloge umikali bodisi da jih bo sodišče v celoti zavrnilo,« dodajajo.

Poleg omenjenega sklepa je pravobranilstvu vročen še en istovrstni sklep pritožbenega sodišča, pravobranilstvo pa »prejema tudi že sklepe prvostopenjskega sodišča, s katerimi je to v celoti ugodilo ugovorom Republike Slovenije zoper sklepe o izvršbi (ti so v celoti razveljavljeni in Republiki Sloveniji priznani stroški postopka)«. Do prejšnjega tedna so jih prejeli 32.

Poleg dveh omenjenih zadev, v katerih je pritožbeno sodišče na pritožbo države sklepa o izvršbi v celoti razveljavilo in državi priznalo stroške postopka, so pravnomočno končane tudi zadeve, v katerih je bil predlog za izvršbo umaknjen, država pa ni imela stroškov. »V zadevah, v katerih je bil predlog za izvršbo umaknjen, državi pa so že nastali stroški postopka (zaradi predhodno že vročenega sklepa o izvršbi in vloženega ugovora), pa bo Republika Slovenija pri priznanju stroškov vztrajala,« še pojasnjuje Anita Drev, predstavnica pravobranilstva za odnose z javnostmi.

Na pravobranilstvu dodajajo, da država poplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij izvaja v skladu z zakonom o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev. Tudi v na začetku omenjeni zadevi je bil javnemu uslužbencu prvi obrok tretje četrtine nesorazmerja že izplačan, drugi pa bo v skladu z zakonom obračunan in izplačan pri plači za januar 2015. »Glede na to, da bo država dolgovani znesek izplačala, je smiselnost vlaganja predlogov za izvršbo dvomljiva,« menijo.