S Piranom na čelu do evropske prestolnice kulture

Povezovanje. Pobuda istrskim županom za oblikovanje skupne strategije na področju kulture.
Objavljeno
09. februar 2019 14.53
Posodobljeno
09. februar 2019 14.57
Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper FOTO Nataša Čepar
Osem kulturnih institucij od Pirana do Ankarana je štirim istrskim županom predlagalo regijsko povezovanje v kulturi. Eden od ciljev je lahko tudi skupna kandidatura za evropsko prestolnico kulture 2025, kar je že opredeljeno v lani sprejetem lokalnem kulturnem programu Pirana.

Predstavnike kulturnih ustanov in organizacij, ki delujejo v slovenski Istri, je dan pred kulturnim praznikom gostila Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper. Kot smo izvedeli, se jih je osem že povezalo v skupni pobudi za vzpostavitev regionalnega sodelovanja na področju kulture. Pobudo so pripravili za srečanje istrskih županov, a je še niso obravnavali.

V nekdanji Jugoslaviji je na ta način že delovala Obalna kulturna skupnost, ki pa je z osamosvojitvijo Slovenije zamrla.


Podpisniki pobude so poleg Gledališča Koper še Društvo likovnih umetnikov Insula, Primorski poletni festival, Društvo prijateljev glasbe, Pomorski muzej Piran, Zavod Kino Otok, Festival Tartini in Obalne galerije Piran.

image
Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper, poudarja, da je treba ohranjati bogato kulturno dediščino Istre. FOTO Nataša Čepar


»Izvajalci kulturnih dejavnosti že dolgo ugotavljamo, da obstaja skupni interes prebivalcev in uporabnikov kulturnih dejavnosti našega širšega območja, in opozarjamo, da je kulturno okolje za izvajalce in uporabnike eno, saj večinoma spontano prestopa občinske meje,« so zapisali v pobudi.


Dvig kakovosti in prepoznavnosti


Med drugim so izpostavili, da bi s tem omogočali smotrnejšo porabo sredstev, stabilnejše financiranje projektov, dolgoročnejše in trdnejše načrtovanje, učinkovitejši promocijski nastop in povezave z državnimi ustanovami ter obmejnimi regijami. To pa bi dvignilo kakovostno raven delovanja in večjo prepoznavnost. Predlagali so tudi akcijski načrt – sprejetje regionalnega lokalnega programa za kulturo, naslednji korak pa bi bil ustanovitev medobčinskega telesa, ki bi bilo odgovorno za kulturno politiko.

V nekdanji Jugoslaviji je na ta način že delovala Obalna kulturna skupnost, ki pa je z osamosvojitvijo Slovenije zamrla.
»Podobno kot je v Salzburgu vsa regija osredotočena na Mozarta, bi morali tudi pri nas skupaj spodbujati večje projekte. Eden izmed ciljev bi lahko bil tudi skupna kandidatura Piana in istrskih občin za evropsko prestolnico kulture 2025, ki je že opredeljena v piranskem lokalnem kulturnem programu,« se je zavzela Lada Tancer, predstojnica urada za družbene dejavnosti na piranski občini.

image
Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper, med svojimi gosti. FOTO Nataša Čepar


»Živimo v prostoru, ki je bogat s kulturno dediščino, a jo je treba ovrednotiti in ohranjati,« je menila Katja Pegan. Številni sogovorniki so poudarili prioritetno reševanje vprašanja depoja, ki bi ga nujno potrebovale vse kulturne ustanove v slovenski Istri.

»Ministrstvo za kulturo postavlja vse zahtevnejše pogoje glede ustrezne hrambe zbirk, s čimer je pogojen tudi status ustanove in posledično financiranje,« je dejala Tatjana Sirk iz Obalnih galerij Piran. Pri tem je opozorila na pogosto pomanjkanje posluha občinskih oblasti in za primer navedla, da jim je koprska občina, kjer imajo dve izjemno pomembni galeriji (Loža in Meduza), pred leti ukinila podporo njihovih programov.

image
Predstavniki kulturnih ustanov in organizacij v Gledališču Koper FOTO Nataša Čepar