S slovenskim hmeljem bi lahko zvarili več piva

Savinjska pivovarna je najnovejša med domačimi pivovarnami, minister Počivalšek bi jih rad videl še več

Objavljeno
20. julij 2019 08.00
Posodobljeno
20. julij 2019 15.06
Minister Zdravko Počivalšek in Franci Žužej, najstarejši moški na družinskem posestvu s hmeljišči in zdaj tudi proizvodnjo piva. FOTO: Brane Piano
Arja vas – Slovenija po površinah in pridelavi hmelja, ki gre večinoma v izvoz, v svetu zaseda četrto do šesto mesto, male domače pivovarne pa prispevajo le odstotek količin, ki jih Heineken v Sloveniji zvari v svojih velikih pivovarnah Laško in Union. A število malih, tako imenovanih craft pivovarn se povečuje, za izvoz in dopolnitev domače gostinske in turistične ponudbe bi lahko prispevale več, kar tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo ocenjuje za dobro priložnost.

Najnovejšo malo pivovarno so te dni slovesno odprli v Arji vasi na kmetiji, kjer se že šesta generacija družine Žužej, zdaj Gobec, ukvarja s pridelovanjem hmelja. Poleg te družine je solastnik Savinjske pivovarne, ki že izdeluje piva znamke Clef, tudi Matjaž Omladič, idejni oče zamisli za Fontano piv Zeleno zlato v Žalcu, ki je lani v tretjem letu delovanja privabila 100.000 obiskovalcev ter spodbudila tudi drugo turistično ponudbo in obisk v Spodnji Savinjski dolini.

Letos je v Sloveniji s hmeljem zasajenih 1596 hektarov površin in Gregor Leskošek z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) pravi, da se obseg pridelave počasi povečuje. Kot gobe po dežju rastejo mikro in male pivovarne. Miha Ocvirk z IHPS dodaja, da je malih in mikropivovarn ob največji pivovarni že 95, kot rečeno pa k 1,5 milijona hektolitrom letne proizvodnje prispevajo le odstotek in je priložnosti še dovolj.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je ob odprtju Savinjske pivovarne poudaril, da se mora hmeljarska tradiciji v Savinjski dolini nadaljevati s pivovarsko: »To sem že dlje časa pogrešal in z žalsko fontano je Žalec naredil dobro promocijsko zgodbo. Pričakujem, da se bo Savinjska dolina zato turistično in tudi gastronomsko še razvijala. Prav s pivom lahko dolina postane vodilna v Sloveniji. Prvi koraki so bili narejeni, to pa bo v Sloveniji spodbudilo tekmovalnost in posledično še veliko ponudnikov dobrega piva.«

Slovensko pivo na Kitajsko

Investicije niso nizke. V najsodobnejšo Savinjsko pivovarno v Arji vasi, pripoveduje solastnik Jure Gobec, so v dveh letih vložili okoli pol milijona evrov, toliko pa je trajalo tudi, da je Matjaž Gobec, sicer računalničar in ekonomist, razvil tehnologijo in sestavo piv Clef, v prevodu Notni ključ. Piva so poimenovali po priljubljenih skladbah in ga tudi varijo ob glasbeni spremljavi. Zvarijo lahko do 300.000 litrov te pijače na mesec. Tudi oni želijo pivo združiti s kulinarično turistično ponudbo in ga gostincem ponujajo kot dopolnitev zanjo. Do zdaj so na Kitajsko izvažali vino, lani 100.000 steklenic, zdaj pa bi na kitajski trg radi dali tudi pivo in v prihodnosti na Kitajskem zgradili pivovarno.

Franci Žužej, najstarejši moški v družini, pripoveduje, da se je začel s hmeljarstvom na družinski kmetiji v Arji vasi leta 1882 ukvarjati njegov ded, nadaljeval je oče, sam je po drugi vojni šel v službo in si ni predstavljal, da bodo s hmeljarjenjem doma še kdaj resneje nadaljevali. A potem je hči pripeljala zeta Jureta, ki je s svojim bratom Martinom hišo in gospodarske objekte obnovil, vnuk Matevž pa je razvil piva, ki jih zdaj izdelujejo.

Gastronomska destinacija

Savinjski pivovarni že zdaj izdelujejo žalsko uradno pivo Kukec, ki je na voljo na Fontani piv, avgusta pa bodo na fontani ponudili še svoje lastno pivo. »Pričakujemo, da bo nova pivovarna v občino Žalec privabila še več turistov in da bo dolina postala znana tudi kot pivovarska destinacija,« Jure Godec potrjuje načrte, ki so skladni z nacionalno turistično strategijo Slovenije, ki želi postati tudi gastronomska destinacija.

»V Sloveniji imamo 24 gastronomskih regij, 316 različnih jedi, tri vinorodne okoliše in od danes 61 mikropivovarn. V Savinjski dolini začenjajo organizirano razvijati turistično zgodbo in verjamem, da se bodo takšne unikatne zgodbe še množile,« meni minister Počivalšek.

V Sloveniji je še nekaj deset tradicionalnih hmeljarskih družin, kakršna je Žužej-Gobčeva in žalski župan Janko Kos, s katerim se je dolina začela leta 2016 razvijati kot pivovarska in je od takrat podvojila turistični obisk, pravi, da so s tem postali prepoznavni na svetovnem turističnem zemljevidu. Tudi zato se bo konec meseca in na začetku avgusta del svetovnega kongresa hmeljarjev dogajal v Žalcu.