S tekom na smučeh naredimo nekaj zase

Zimska dejavnost: Šport, primeren tudi za starejše – Z njim si polepšamo zimske dneve v naravi

Objavljeno
13. februar 2019 10.00
Posodobljeno
13. februar 2019 12.35
Tek na smučeh je vrnitev h gibalnim koreninam in v tišino naravnega okolja, pravi Petra Majdič. Foto Mavric Pivk
Smučarski tek je primeren šport tudi za starejše, z njim si lahko polepšamo dneve v zimski naravi, se naužijemo čistega zraka, uživamo v naravnih lepotah in storimo nekaj zase. Vendar ne gre brez zdrave pameti. Tek oziroma hojo na smučeh je treba prilagoditi svojim sposobnostim, splošni kondiciji in zdravstvenemu stanju, če hočemo v tej rekreativni dejavnosti zares uživati.

»S športom se ukvarjam vse življenje. Poleti kolesarim, pozimi pa tečem na smučeh. Tek na smučeh je res dobra in prijetna oblika rekreacije tudi za starejše, a obvezno priporočam klasično tehniko. Drsalni korak ali skejting, kot pravimo, za kolke ni zaželen,« pravi Tone Fornezzi - Tof, ki se še vsak konec tedna najmanj trikrat odpravi s tekaškimi smučmi na teren. To je zanj, kot opisuje, ena ura lepega sprehoda, dolgega približno pet kilometrov, »v klasični tehniki in poganjanju z rokami«. Bolj sproščenih trenutkov v športu v naravi, kot mu jih daje tek na smučeh, si ne more zamisliti.

Za starejše je primerna klasična tehnika, ne drsalna.
Na stara leta se ne lotevamo naporov, ki jih srce ni vajeno.
Ko pospravimo smuči, je čas za gorsko hojo.
Tof poleti kolesari, pozimi pa teče na smučeh.
»Pred tremi tedni smo se dobili na kosilu Cveto in Janez Pavčič, Bogdan Svet, oče smučarke Mateje Svet, in jaz. V spomin na 65 let, odkar smo na Pokljuki zmagali na jugoslovanskem državnem prvenstvu v štafeti 4 x 10 kilometrov.«
Tone Fornezzi - Tof


Vitalni 85-letnik si sicer vsak dan vzame po uro časa za sprehod, kolesarjenje ali tek. »In počutim se kot kralj. Opažam, da mi šport koristi. Ne razmišljam o stresu. Rad se odpravim v Rateče in na tekaških smučeh uberem pot proti Tamarju ali proti Italiji. To je zame nepozaben in koristno porabljen čas. Leta niso in ne smejo biti izgovor za 'kavčanje' (poležavanje na kavču; op. p.),« poudarja Tof, ki se ne obremenjuje z leti. »Saj mi pogosto kdo reče, da naj vendar pogledam emšo. Ampak jaz se dobro počutim, če se rekreiram.«

In ko razkrije, da ima v rokovniku zapisano misel Pabla Picasa: raje vesel pri 90 kot zamorjen pri 40, je jasno, kaj je njegov življenjski moto, h kateremu sodi tudi druženje z nekdanjimi sotekmovalci. »Pred tremi tedni smo se dobili na kosilu Cveto in Janez Pavčič, Bogdan Svet, oče smučarke Mateje Svet, in jaz. V spomin na 65 let, odkar smo na Pokljuki zmagali na jugoslovanskem državnem prvenstvu v štafeti 4 x 10 kilometrov.«

image
Tek oziroma hojo na smučeh je treba prilagoditi svojim sposobnostim, splošni kondiciji in zdravstvenemu stanju. Foto Mavric Pivk


Zdrava in dostopna rekreacija


Dolgoletni športni delavec, strokovnjak za smučarski tek in zagotovo največji promotor tega športa, danes 90-letni Janez Pavčič – kot tekmovalec se je udeležil olimpijskih iger leta 1956 v Cortini d'Ampezzo, v vlogi trenerja olimpijskih iger v Innsbrucku in Grenoblu, bil je vodja tekaških tekmovanj na olimpijskih igrah v Sarajevu – se je tekaško upokojil pred tremi, štirimi leti. »Zaradi sklepov, predvsem kolen, zdaj bolj hodim kot tečem. Ko so se mi pri 85 pojavile težave s srčno mišico, srčni utrip mi je čez noč padel s 43 na 23, so mi vgradili srčni spodbujevalnik in mi svetovali, naj čim bolj počasi sestopim iz vrhunske forme,« pravi Pavčič, prepričan, da so težave s srcem posledica prevelikih naporov v športu. Zato svari rekreativne športnike, da naj se na stara leta ne lotevajo naporov, ki jih srce ni vajeno, ampak naj aktivnosti prilagodijo svojim sposobnostim in letom.
»Na stara leta se ne lotevamo naporov, ki jih srce ni vajeno, ampak aktivnosti prilagodimo svojim sposobnostim in letom.«
Janez Pavčič


Za starejše tekače na smučeh je po njegovem primerna klasična tehnika, ne drsalna, ki je izrazito tekmovalna. Prav tako ni dobro, opozarja, da se z rekreacijo ukvarjajo kampanjsko. Da se torej ta neha, ko v dolinah, kjer so speljane tekaške smučine, ali na Pokljuki pobere sneg. »Takrat ko pospravijo smuči, je čas za gorsko hojo,« pravi ob priporočilu zmerne rekreacije.


Osnova teka na smučeh je sprehod v naravi


image
»Tek na smučeh je primeren tako za mlade družine, ki otroke navajajo na prvi stik s snegom, kot za starejše. Priporočam kakšno uro tečaja, da se naučijo osnov tehnike in se podučijo o opremi, kajti ti nasveti so neprecenljivi,« pravi Petra Majdič, najuspešnejša slovenska smučarska tekačica. Foto Leon Vidic
Po prepričanju Petre Majdič, najuspešnejše slovenske smučarske tekačice vseh časov, je tek na smučeh eden bolj primernih športov za starejše. »Pri teku na smučeh ni dejavnika tveganja. Je primernejši in dostopnejši kot alpsko smučanje, od opreme do prog, ki so tako rekoč za hišo. Tek na smučeh je vrnitev h gibalnim koreninam in v tišino naravnega okolja. Primeren je tako za mlade družine, ki otroke navajajo na prvi stik s snegom, kot za starejše. Zadnja leta na tekaških poteh poleg aktivnih rekreativcev različne starosti res srečujem veliko družin in opažam, da tudi otroci v teku uživajo.«

Vsem, ki se šele spogledujejo s to obliko rekreacije, Petra Majdič priporoča kakšno uro tečaja, da se naučijo osnov tehnike in se podučijo o opremi. »Ti nasveti so neprecenljivi. Naj se ne zaletijo v nakup na horuk. Nasvet naj poiščejo v kvalificiranih specializiranih trgovinah, kjer jim znajo prijazno svetovati. Prav tako je možna izposoja opreme. Z več znanja se bodo lažje odločali za nakup tudi v večjih trgovinah s športno opremo.« Kot poudarja, pa ne smemo pozabiti, da je osnova teka na smučeh sprehod v naravi. Zato spodbuja uporabo klasične tehnike, s smučkami, ki ne potrebujejo mazanja in ne spodrsavajo (narebrane oziroma s posebnimi tankimi laski). »Drsalni korak ni za starejše, je tudi fizično napornejši,« dodaja.

image
Karikatura Marko Kočevar