S Trumpovim sporazumom lahko v Sloveniji največ pridobi Janša

Slovenska politika je podprla uresničitev prve faze načrta za prekinitev ognja v Gazi. Vendar obstajajo pomembne politične in ideološke razlike med odzivom propalestinsko usmerjene vladne strani in opozicijo, pri čemer je predsednik SDS Janez Janša tesen politični zaveznik izraelskega predsednika vlade Benjamina Netanjahuja

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je podprla dogovor o uresničitvi prve faze mirovnega načrta za Gazo. Želi si, da bi vodila v uresničitev rešitve z dvema državama. Vlada Roberta Goloba od začetka to rešitev podpira, zaradi tega je vlada lani junija ne nazadnje priznala tudi palestinsko državnost. »Trpljenje se mora končati. Moramo izkoristiti to priložnost, da bi odprli pot do rešitve z dvema državama,« je Tanja Fajon pohvalila diplomatska prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Da je dogovor o premirju med Izraelom in Hamasom pomemben prvi korak, ki ga je treba podpreti, menijo tudi v vladni Levici, ki si ves čas prizadeva za sprejetje še ostrejših ukrepov proti Izraelu, kot jih je sprejela vlada. »Prva faza – umik izraelskih sil in omogočanje vstopa humanitarne pomoči pod okriljem ZN v Gazo je nujni prvi pogoj za delno olajšanje trpljenja prebivalcev Gaze,« pravi vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner, hkrati pa poudarja, da bodo ključna pogajanja o nadaljnjih fazah, predvsem ohranjanje pritiska na Izrael, da se dogovor izvaja, predaja oblasti palestinski upravi, konec okupacije na vseh palestinskih ozemljih in pot do rešitve z dvema državama.

Dogovor, katerega politični boter je njegov politični zaveznik Donald Trump, je z besedo »končno« pospremil tudi predsednik SDS Janez Janša. K temu je dodal, da dogovor izraža tudi močno vodstvo izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, ki je prav tako tesen Janšev zaveznik. »Naj izpustitev talcev in okrepljena humanitarna pomoč prebivalcem Gaze tlakujeta pot za stalno demilitarizacijo Gaze in trajen mir,« pravi Janša, ki pa rešitve z dvema državama ne omenja, saj je ne podpira.

Rešitev ene države

»Kar se tiče palestinske državnosti ali rešitve z dvema državama, lahko vidimo, da sam mirovni sporazum ne vsebuje ideje Združenih narodov oziroma njihovih resolucij, ki govorijo o dveh državah,« ugotavlja mednarodni politolog s Fakultete za družbene vede UL dr. Faris Kočan. Palestinska državnost je po njegovem mnenju v sporazumu pogojena s toliko dejavniki, vključno z izraelsko končno odobritvijo, da postaja zelo jasno, da dogovor v praksi preprečuje kakršenkoli potencial palestinske državnosti.

Pa da je mirovni sporazum narejen na način, da skrbi predvsem za varnost in stabilizacijo Izraela. Po drugi strani pa sporazum Palestincem ne daje garancij za to, da bi kadarkoli lahko prišlo do samostojne uprave: »To samostojno upravo bi tudi moral potrditi Izrael, kar spet kaže na to, da gre v prvi vrsti za izraelsko varnost in izraelsko stabilnost«. V tem kontekstu so vse tiste države, ki so iskreno zavezane ideji rešitve z dvema državama, tudi Slovenija, na neki način izgubile ali pa so privolile v rešitev ene države.

Po mnenju vrha slovenske politike Izrael v Gazi izvaja genocid. »Genocid se s sporazumom lahko zaključi, a presoja o samem genocidu še zdaleč ni zaključena. Če ima vlada resen namen vztrajati pri načelih mednarodnega prava, mednarodne pravičnosti, solidarnosti in suverene enakosti držav, bo gotovo morala še naprej podpirati vse procese in se verjetno tudi pridružiti tožbi,« Kočan odgovori na vprašanje, ali naj vlada še naprej razmišlja o pridružitvi tožbi Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem.