Šabeder: Osrednji problem je pomanjkanje primarnih pediatrov
Nekaj ukrepov za izboljšanje stanja pediatrije lahko po besedah zdravstvenega ministra izvedejo v relativno kratkem času, in sicer nekaj administrativnih zadev in pravilnikov.
Odpri galerijo
Kot osrednji problem je Šabeder omenil pomanjkanje primarnih pediatrov, a je po njegovi oceni situacija nekoliko boljša kot pri družinskih zdravnikih.FOTO: Jože Suhadolnik
Po današnjem srečanju s predstavniki sekcije za primarno pediatrijo je minister za zdravje Aleš Šabeder poudaril, da lahko nekaj ukrepov za izboljšanje stanja v pediatriji relativno hitro realizirajo in odpravijo težave na terenu. Nekaj ukrepov pa bo, kot je dejal, imelo tudi finančne posledice in se bodo zamaknili v poletni čas.
Šabeder je pojasnil, da gre pri takojšnjih ukrepih za nekaj administrativnih zadev in pravilnikov. »Sestati se moramo tudi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in se dogovoriti o nekaterih modifikacijah, ki jih bomo predvideli v aneksu št. 2 k splošnemu dogovoru,« je dejal.
Kot osrednji problem je omenil pomanjkanje primarnih pediatrov, a je po njegovi oceni situacija nekoliko boljša kot pri družinskih zdravnikih. Spomnil je, da je bilo pred leti obdobje, ko je bilo zanimanje za specializacijo iz pediatrije manjše, v zadnjih treh letih pa je zanimanje znova večje, zato so skoraj vse razpisane specializacije zasedene.
»Seveda pa specializacije ne pokrivajo zgolj primarne pediatrije, temveč tudi sekundarno in terciarno raven. Približno polovica specializantov tudi ostane na teh dveh ravneh,« je opozoril Šabeder. Dodal je, da bo 1895 glavarinskih količnikov, ki naj bi jih določil aneks št. 1 k splošnemu dogovoru, veljal tudi za pediatre.
Predstavnica sekcije za primarno pediatrijo Bernarda Vogrin je današnje srečanje s Šabedrom ocenila kot »zelo konstruktivno« in dejala, da upa, da bodo pogovorom sledile tudi konkretne rešitve. Na kratek rok bi bilo treba po njenih besedah odpraviti nepravično financiranje pediatričnih programov v zapostavljenih regijah.
»Z dobro voljo je mogoče zelo hitro urediti tudi preventivno zdravstveno varstvo za otroke in mladostnike. To pomeni sprejetje pravilnika, ki bo vpeljal sodobnejše preventivne metode in ki bo otrokom dal tudi možnost, da bodo imeli dostop do preventivne oskrbe v centrih za krepitev zdravja, kjer zdaj obravnavajo le odrasle,« je dejala.
Če bi želeli zagotoviti enakomerno razporejenost pediatričnih programov po Sloveniji, bi po besedah Vogrinove potrebovali dodatnih 50 primarnih pediatrov, za nadomestitev tistih, ki se bodo v kratkem upokojili, pa še dodatnih 100. Opozorila je, da zaradi preobremenjenosti pediatrov ti sprejemajo novorojenčke, težje pa je pri starejših otrocih, ki se s starši preselijo iz enega v drug kraj.
Ob tem je pojasnila, da primarni pediatri zaradi nesorazmerne razporejenosti ponekod po državi skrbijo tudi za dvakrat več otrok kot v manj obremenjenih regijah. Najbolj prizadeta so ruralna območja, kamor so se zaradi nižjih stroškov bivanja preselile mlade družine, temu pa ni sledilo načrtovanje zdravstvene službe. Med najbolj obremenjenimi je omenila Ravne na Koroškem, Šmarje pri Jelšah, Tržič in Ajdovščino.
Vogrinova je še dodala, da veliko pediatrov v primarni javni zdravstveni mreži presega 2800 glavarinskih količnikov.
Šabeder je pojasnil, da gre pri takojšnjih ukrepih za nekaj administrativnih zadev in pravilnikov. »Sestati se moramo tudi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in se dogovoriti o nekaterih modifikacijah, ki jih bomo predvideli v aneksu št. 2 k splošnemu dogovoru,« je dejal.
Kot osrednji problem je omenil pomanjkanje primarnih pediatrov, a je po njegovi oceni situacija nekoliko boljša kot pri družinskih zdravnikih. Spomnil je, da je bilo pred leti obdobje, ko je bilo zanimanje za specializacijo iz pediatrije manjše, v zadnjih treh letih pa je zanimanje znova večje, zato so skoraj vse razpisane specializacije zasedene.
»Seveda pa specializacije ne pokrivajo zgolj primarne pediatrije, temveč tudi sekundarno in terciarno raven. Približno polovica specializantov tudi ostane na teh dveh ravneh,« je opozoril Šabeder. Dodal je, da bo 1895 glavarinskih količnikov, ki naj bi jih določil aneks št. 1 k splošnemu dogovoru, veljal tudi za pediatre.
Vogrinova je dejala, da primarni pediatri zaradi nesorazmerne razporejenosti ponekod po državi skrbijo tudi za dvakrat več otrok kot v manj obremenjenih regijah. FOTO: Jure Eržen/delo
Nepravično financiranje
Predstavnica sekcije za primarno pediatrijo Bernarda Vogrin je današnje srečanje s Šabedrom ocenila kot »zelo konstruktivno« in dejala, da upa, da bodo pogovorom sledile tudi konkretne rešitve. Na kratek rok bi bilo treba po njenih besedah odpraviti nepravično financiranje pediatričnih programov v zapostavljenih regijah.
»Z dobro voljo je mogoče zelo hitro urediti tudi preventivno zdravstveno varstvo za otroke in mladostnike. To pomeni sprejetje pravilnika, ki bo vpeljal sodobnejše preventivne metode in ki bo otrokom dal tudi možnost, da bodo imeli dostop do preventivne oskrbe v centrih za krepitev zdravja, kjer zdaj obravnavajo le odrasle,« je dejala.
Potrebovali bi še 50 primarnih in 100 dodatnih pediatrov
Če bi želeli zagotoviti enakomerno razporejenost pediatričnih programov po Sloveniji, bi po besedah Vogrinove potrebovali dodatnih 50 primarnih pediatrov, za nadomestitev tistih, ki se bodo v kratkem upokojili, pa še dodatnih 100. Opozorila je, da zaradi preobremenjenosti pediatrov ti sprejemajo novorojenčke, težje pa je pri starejših otrocih, ki se s starši preselijo iz enega v drug kraj.
Ob tem je pojasnila, da primarni pediatri zaradi nesorazmerne razporejenosti ponekod po državi skrbijo tudi za dvakrat več otrok kot v manj obremenjenih regijah. Najbolj prizadeta so ruralna območja, kamor so se zaradi nižjih stroškov bivanja preselile mlade družine, temu pa ni sledilo načrtovanje zdravstvene službe. Med najbolj obremenjenimi je omenila Ravne na Koroškem, Šmarje pri Jelšah, Tržič in Ajdovščino.
Vogrinova je še dodala, da veliko pediatrov v primarni javni zdravstveni mreži presega 2800 glavarinskih količnikov.
