Šabeder: »Upam, da nihče ne drži fige v žepu«

Šabeder je ponovno poudaril, da ni možnosti za izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema, saj bi to pripeljalo tudi do izstopa drugih poklicnih skupin ter do nepredvidljivih posledic.
Objavljeno
12. april 2019 19.40
Posodobljeno
12. april 2019 19.40
FOTO: Jože Suhadolnik
STA
STA
Minister za zdravje Aleš Šabeder se je danes v DZ odzval na nekatera svarila v medijih pred privatizacijo zdravstvenega sistema. Slednja ni rešitev za problematiko na terenu in je na ministrstvu ne podpirajo, je ponovno opozoril minister. Po njegovih navedbah na ministrstvu tudi upajo, da pri pogovorih in iskanju rešitev nihče ne drži fige v žepu.

Mladina je namreč danes objavila elektronsko pismo predsednika sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igorja Muževiča iz oktobra 2017, v katerem naj bi članom razkril, da lahko z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dosežejo, da zdravstveni domovi z njimi kot zasebniki sklenejo pogodbo za opravljanje zdravstvenih storitev.

Članek je dvignil prah tudi v politiki. Šabeder je v izjavi novinarjem pred današnjo sejo odbora DZ za zdravstvo, ki razpravlja prav o problematiki družinske medicine, dejal, da se zavedajo stiske zdravnikov, saj na določenih segmentih tudi številke kažejo njihovo preobremenjenost.

»A danes tudi v medijih opažamo zapise o morebitni privatizaciji,« je spomnil. Na ministrstvu upajo, da »tukaj nihče nima fige v žepu, da se pogovarjajo o dejanskih težavah in to ne bo pripeljalo do privatizacije zdravstva«. To bi po njegovem mnenju namreč v prihodnosti pomenilo omejitev dostopa do storitev za najbolj ranljive skupine prebivalstva.
 

Prosta organizacija zdravniškega dela


Na vprašanje, ali država torej ne prikimava zdravnikom, da je možno s podjemnimi pogodbami privatizirati zdravstvo, je minister odgovoril, da po tolmačenju pravnih služb za to ni pravne podlage. Zakonska podlaga namreč po njegovih navedbah ne predvideva prenosa celotne dejavnosti, ampak le pogodbo za opravljanje določenega dela storitev.

Ponovno je Šabeder tudi poudaril, da ni možnosti za izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema, saj bi to pripeljalo tudi do izstopa drugih poklicnih skupin ter do nepredvidljivih posledic.

V izjavi v DZ se je odzval tudi Muževič. Če bi zdravniki začeli delati po podjemnih pogodbah, kar bi bil po njegovih ocenah slabši scenarij, bi šlo »za nepotrebno vez med zdravstvenim domom in zdravnikom«. Zato je treba, kot pravi, omogočiti zdravnikom prosto možnost organizacije dela.

image
Zato je treba, kot pravi Muževič, omogočiti zdravnikom prosto možnost organizacije dela. FOTO: Tomi Lombar/delo

 

Danska, Švedska in Nizozemska za vzor


Muževič je sicer opozoril, da nekateri politiki koncept javnega zdravstva dojemajo kot državno, politično nadzorovano zdravstvo, pri čemer je vseeno, ali imajo bolniki tudi dostop do zdravstva. Na drugi strani pa so po njegovih navedbah stroka, razviti svet, EU, ki javno zdravstvo dojemajo tako, da imajo bolniki ne glede na svoj socialnoekonomski položaj možnost dostopa do kakovostne in pravočasne zdravstvene oskrbe.

Ob tem ugotavlja, je za predstavnika Levice privatizacija vse, kar pomeni deregulacijo v smer prenehanja s korupcijo in krajo. A prav ta sistem, ki ga Levica podpira, po Muževičevemm mnenju omogoča maksimalno neoliberalizacijo. Spomnil je na dobavitelje v zdravstvu. »Tudi lastniki nekaterih revij, kot je Mladina, so povezani z dobavitelji medicinskih materialov in se štirikratno, brez dela, preplačujejo medicinski materiali na račun stiske bolnikov,« je prepričan Muževič.

To bi po njegovih navedbah želeli preprečiti s s sistemom po vzoru denimo Danske, Švedske, Nizozemske. »A na žalost drugi svet javno zdravstvo razume tako, da postavi bolnika na prvo mesto, pri nas pa nekateri politiki predvsem mislijo, da so državne stene tiste, ki zdravijo ljudi, ne pa zdravniki in medicinske sestre,« je ugotavljal.

image
Šabeder je poudaril, da se zavedajo stiske zdravnikov, saj na določenih segmentih tudi številke kažejo njihovo preobremenjenost. FOTO: Jože Suhadolnik

 

Levica: Gre za izsiljevanje


Ogorčeno pa se je v izjavi v DZ odzval poslanec LMŠ Robert Pavšič. »Vemo, da so težave v zdravstvu. A da se jih izkoristi za obračunavanje na takem nivoju, ni pošteno ne do zdravnikov, ki pošteno delajo, ne do bolnikov,« je dejal v izjavi v DZ. Po njegovem mnenju gre le za vprašanje več denarja, ob čemer je kritičen do obeh zdravniških sindikatov, ki sta izpostavljena v današnjem članku Mladine.

Rešitve vidi v resni obravnavi problema, čeprav Pavšič ne ve, s kom se bodo zdaj lahko pogovarjali, razen s strokovnimi združenji. »V mojem pogledu sta oba sogovornika izgubila vso kredibilnost,« je še pojasnil.

Ostro se je odzval tudi poslanec Levice Miha Kordiš, ki priznava, da stiska, v kateri so se znašli družinski zdravniki, realna. »A v zdravstvu imamo še 50 ali 100 privilegirancev, ki to stisko izrabljajo za notranjo privatizacijo zdravstvenega sistema,« je opozoril in ocenil, da so ti zavzeli tudi zdravniške sindikate in druge zdravniške organizacije. »Gre za izsiljevanje in jasno ambicijo po izstopu iz enotnega plačnega sistema ter po privatizaciji zdravstvenega sistema,« je prepričan.

V Levici vztrajajo, da je treba v najpozneje enem mesecu popraviti zakon o zdravstveni dejavnosti in v njem zašiti vse luknje, ki omogočajo outsorsanje zdravstvene dejavnosti. A Levica glede tega v koaliciji še ni dosegla svojega prav oz. se še usklajujejo.