Sabina Čarman po nakupih nikoli ne gre brez svojih posodic

Ljubljana – Podatek, da je vsak Slovenec v štirih letih količino komunalnih odpadkov povečal za več kot 60 kilogramov, ni presenetljiv, posebno če se zazremo v vreče z embalažo, ki jih trpamo v zabojnike. A za večino ljudi je bolj, kot je strah vzbujajoča misel na velike količine plastike, težko predstavljivo, kako sploh kupovati z manj embalaže. Da bi izvedeli, smo šli po nakupih s Sabino Čarman, ki živi življenje brez odpadkov.

Sabina Čarman, spletnim sledilcem bolj znana kot Mami na vrtu, konceptu »nič odpadkov« (v angleščini zerowaste) ne sledi za vsako ceno. Pomembno je že, če vsako gospodinjstvo nekoliko zmanjša količino plastike. »Bolje je, če več ljudi upošteva nekaj korakov, kot če le peščica živi povsem brez odpadkov.« Predvsem pa je poudarila, da je to dolgotrajen proces; njeni družini je uspelo količino embalaže zmanjšati za 80 odstotkov v treh letih.



Začne se že z majhnimi koraki, kot sta lastna vrečka za nakupovanje in zavračanje nepotrebnih stvari, denimo slamic za sokove, balonov, vreč, kemičnih svinčnikov ... »Pred nakupom ali preden stvar vzamemo, razmislimo, kje bo končala. Je razgradljiva ali bo končala v zemlji ali sežigalnici? Z zavračanjem se izognemo cenenem blagu, ki je nekakovostno in vključuje delo ljudi s slabimi delovnimi pogoji, veliki količini porabljene energije, vode ali načrpane nafte.« Naslednji korak je dobra organizacija: najprej je treba dobro vedeti, kaj si želiš kupiti, in temu prilagoditi embalažo, ki jo je treba vzeti s sabo po nakupih. Ni nujno, da so to specializirane trgovine, že na tržnici ali v lokalni trgovini je mogoče večino kupiti.
 

Na tržnici

Dobili smo se na tržnici v ljubljanskih Kosezah, na Sabininem seznamu so bili sadje, kostanj, čičerika, začimbe in detergent za strojno pranje posode, v nakupovalni vreči pa pripravljene vrečke iz blaga, plastični posodi, kozarčki za vlaganje in litrska steklenica. Grozdje in kostanj je kupila pri prodajalcu sadja. Ta ji je najprej ponudil papirnato vrečko, a mu je izročila svojo iz blaga. Seveda nič ni imel proti, vrečke navsezadnje veliko stanejo, je pritrdil. Tudi ko kupuje jagodičevje, si ga presuje v posodico iz inoxa, ki jo nosi s seboj.



Po začimbe je šla v tamkajšnjo trgovinico Oreh, kjer je bilo veliko razsutega blaga, torej takšne, ki jo je mogoče kupiti brez embalaže. Za začimbe je prinesla manjše steklene kozarce; prodajalka Jerneja Škof je odštela taro in ji odmerila želeno količino. Takih kupcev je vse več, je pritrdila prodajalka, zato se je začudila podatku, da smo Slovenci od leta 2014 količino komunalnih odpadkov po podatkih statističnega urada povečali za več kot 60 kilogramov. Edini problem, ki ga opaža pri nakupovanju z lastno embalažo, je, da ta včasih ni dovolj čista, kar vpliva na kakovost hranjenega živila. Na njenih policah vsi izdelki niso brez embalaže, a se trudi naročiti čim več razutega blaga. Zadnja uspešnica je liofilizirano sadje (posušeno pri nizkih temperaturah), ki je dober nadomestek sladkarijam. Željo po teh Sabina pri svojih sinovih poteši tudi s suhim sadjem, oblitih s čokolado, ki ga lahko spravi v svojo posodo.

Čičeriko je kupila v kletnih prostorih koseške tržnice, kjer je Mok'ca. Njen paradni konj je sveža moka iz ekoloških žit, ustrezna tudi za ljudi s celiakijo, a ima še veliko blaga brez embalaže. To tudi prodajajo, sicer pa se kupci velikokrat vrnejo s tisto embalažo, s katero so že kaj kupili, denimo olje v steklenicah ali moko v papirnati vrečki, sta pripovedovali lastnici Petra Oražem in Veronika Jug Adamovič. Za nasvet, kaj bi si še želela v razsutem stanju, sta v preteklosti vprašali tudi Sabino Oražem, čeprav pri vsem preprosto ne gre brez, recimo moke za ljudi s celiakijo ne morejo prodajati brez embalaže. Čičeriko je prodajalka namerila in presula v njeno posodo, v litrsko steklenico pa natočila detergent.


 

Preveč hrane zavržemo

Medtem so v trgovino prihajali kupci s svojimi posodami, kar je potrjevalo, da Sabina Čarman v svojih prizadevanjih ni edina. Kot prizna 30-letna mati dve- in šestletnika, se večino življenja ni prav veliko ukvarjala s količinami smeti, ki se kopičijo okoli nas, začelo se je z vrtičkanjem, pa še to zato, da je sinu omogočila, da je čim več časa preživel zunaj, brkljal po zemlji in se valjal po blatu. Koliko smeti proizvajamo, jo je pretreslo, ko je pospravljala prostor za piknik, ki ga oddaja. Tega je kmalu opremila z navadnim priborom, steklenimi kozarci, ekološkimi čistili, predvsem pa sproti vzgaja ljudi, ki ga najemajo. V gospodinjstvu je najprej brez embalaže kupovala sadje in zelenjavo, nato se je s svojimi posodami odpravila v delikateso in trgovce poučila, kako odštejejo taro, torej težo embalaže.

Mleko kupuje na najbližjem mlekomatu, jogurte pri kmetu na poti po vsakdanjih opravkih, sire, meso in ribe prav tako na tržnici ali v trgovini. Pri hrani svetuje dober premislek, kajti še vedno je zelo veliko zavržemo. Leta 2014 je nastalo 61 kilogramov odpadne hrane na prebivalca, lani 68. Višji so tudi stroški za življenjske potrebščine. Leta 2015 so gospodinjstva zanje porabila 17.330 evrov, lani 19.560.


 

Obstaja skoraj vse, a ne nujno na dosegu roke

Čeprav smo se tokrat ukvarjali samo s hrano, ima sogovornica odgovor na vsako vprašanje. Tako rekoč vso kozmetiko je mogoče kupiti brez embalaže ali vsaj v stekleni in papirnati, je naštevala, tudi vse higienske pripomočke dobiti v pralni različici, od plenic za otroke, kajpak, do damskih vložkov in krpic za čiščenje obraza. Vse to je sicer bolj dostopno v specializiranih trgovinah, kakršna je Rifuzl, a tudi po internetu je mogoče veliko naročiti.

Čeprav so čistila na voljo na liter in v lastni embalaži, sta njihov dober nadomestek alkoholni kis (kupiti ga je mogoče na litre, med drugim v Centru ponovne uporabe v Ljubljani) in soda bikarbona. Sabina Čarman sama izdeluje detergent za pranje perila, a je priznala, da marsejskega mila še ni dobila brez embalaže.

Če želimo naravi prihraniti nekaj kupov obleke, je to smiselno kupovati v trgovinah iz druge roke, ki so danes že dobro založene s kakovostnim blagom, se udeležiti zamenjave ali jo celo organizirati. Tudi pri potovanjih je, čeprav je bila vselej velika ljubiteljica potepanja in je v tujini nekaj časa živela, smiselno kakšno kdaj spremeniti v izlet po Sloveniji, kajti avtomobilski izpusti so še vedno manj škodljivi kot tisti iz letal.