Sadnemu drevju grozi nova pozeba

Najbolj mraz bo v sredo in četrtek, ko se lahko jutranje temperature spustijo do minus pet stopinj Celzija.

Objavljeno
30. marec 2020 13.26
Posodobljeno
30. marec 2020 15.04
Na Agenciji RS za okolje opozarjajo, da bi mraz v tem tednu lahko prizadel nasade breskev, ki cvetijo po vsej državi, pa tudi zgodnejše sorte češenj in plodove marelic, ki jim je uspelo preživeti prvo pozebo. FOTO: Igor Modic/Delo
Državo je zajela nova ohladitev, ki po prvi letošnji pozebi med cvetenjem zgodnjih koščičarjev grozi, da bo znova prizadela sadno drevje. Po napovedih vremenoslovcev se bomo že jutri prebudili v jutro s temperaturami pod lediščem.

Najhujši mraz pričakujejo v sredo in četrtek, ko se lahko živo srebro zjutraj spusti vse do pet stopinj Celzija pod ničlo. Na Goriškem za zdaj kaže, da bodo v teh dneh temperature okoli minus dve, v mraziščih tudi manj, pod ničlo pa lahko vztrajajo tudi še v petek zjutraj.
 

Breskve, češnje, marelice ...


Prva pozeba je prizadela predvsem marelice in zgodnje breskve, v prihodnjih dneh pa so zaradi mraza ogroženi breskovi nasadi, ki so prav zdaj v polnem razcvetu po vsej državi, opozarjajo na Agenciji RS za okolje. Cvetove odpirajo še zgodnje sorte češenj, ki bodo prav tako v nevarnosti, na mraz pa so zelo občutljivi tudi mladi plodovi marelic, ki jim je uspelo preživeti prvo zmrzal. Zanje so lahko usodne že temperature malo pod lediščem.

image
Dimljenje je eden od načinov za zaščito sadnega drevja pred pozebo. FOTO: Tadej Regent/Delo

 

Kaj prepoved kurjenja v naravi pomeni za dimljenje


Na republiški agenciji za okolje vse sadjarje pozivajo, naj pozorno spremljajo vremensko napoved. Drevje je pred pozebo mogoče v grobem zaščititi na tri načine: s prekrivanjem, pri čemer je treba uporabiti kopreno, ne PVC-ja, z oroševanjem ali dimljenjem. Ker trenutno pri nas velja uredba o požarni ogroženosti, ki v naravi prepoveduje kurjenje, je za sadjarje, ki se bodo odločili za zaščito svojega drevja z dimljenjem, priporočljivo, da o tem obvestijo svojo lokalno izpostavo uprave za zaščito in reševanje, načeloma pa naj bi veljalo, da kurjenje na razdalji najmanj sto metrov od gozda ob zadostnih varnostnih ukrepih ni problematično.