Sadni gozd bi razširili na vso državo

Fundacija Sadni gozd namerava po Sloveniji posaditi dva milijona sadik sadnih dreves.
Objavljeno
12. april 2013 12.07
Učna pot Velenje (za Zrnota)
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje
Velenje - V Fundaciji sadni gozd so v poldrugem letu posadili približno tisoč sadik sadnih dreves in jagodičevja, letos bi jih samo v Velenju radi še 500. Direktorica Ljudske univerze Velenje (LUV) Brigita Kropušek Razinger, avtorica zamisli, da bi po državi posadili dva milijona takšnih rastlin, opozarja, da se srečujejo z administrativnimi težavami.

Drevesa na javnem zemljišču ni mogoče kar tako posaditi, na soglasja čakajo tudi pol leta, nemalokrat se mora pred sajenjem na terenu zbrati veččlanska komisija. LUV je morala ob Škalskem jezeru, kjer so prejšnji teden posadili 60 sadnih grmovnic, od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov območje za sadni gozd vzeti celo v najem za deset let. Brigita Kropušek Razinger zato pravi, da bi jim načelna podpora kmetijskega ministra Dejana Židana pri poenostavitvi postopkov prišla še kako prav. Ko ga je s projektom prejšnji teden seznanil velenjski župan Bojan Kontič, je minister dejal, da bi kazalo sajenje avtohtonih sadnim dreves in grmovnic razširiti na vse občine.

Fundacija Sadni gozd na LUV deluje v okviru Las Leader pobude za razvoj podeželja. Poleg tega da bi radi posadili dva milijona avtohtonih sadnih sadik, ki imajo užitne plodove, liste ali korenine, je namen fundacije izobraževati o pomenu samopreskrbe s sadjem ter o koristnosti uživanja sadja. Fundacijo podpirajo Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Društvo za razvoj podeželja Šaleške doline v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo in okolje, ministrstvo za šolstvo ter Mestna občina Velenje. Zanimanje za projekt je vse večje, vsake akcije se udeleži več prostovoljcev.