Saga o ljubljanskem pepelu se nadaljuje

Nasta Doberlet Bučalič je v imenu Trboveljčanov danes zaradi dovoza pepela iz TE-TOL v Trbovlje napisala pismo tudi ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću.

Objavljeno
11. september 2019 14.33
Posodobljeno
11. september 2019 15.48
Ali je pepel v Trbovljah primeren za odlaganje ali ne? FOTO: Arhiv JP
Trbovlje – Komu verjeti, bo najbrž poglavitna dilema trboveljskih občinskih svetnikov na seji čez dobre tri ure, na kateri se obeta novo poglavje v nadaljevanki o elektrofiltrskem pepelu na degradiranih površinah trboveljske energetske družbe HSE EDT. Znani sta namreč oceni odpadka dveh strokovnih institucij, ki sta si diametralno nasprotni. Po eni odpadek ustreza sanaciji odlagališča, po drugi nikakor …
 
Nasta Doberlet Bučalič iz Civilne iniciative za prihodnost Trbovelj pravi, da ocena odpadka, taka ali drugačna, všečna ali ne, ni pomembna: »Pomembno je, ali ima družba, ki želi ravnati z odpadki [pepelom, op. p.] vsa za to potrebna dovoljenja.«
HSE EDT po podatkih Arsa nima okoljevarstvenih dovoljenj niti za odlaganje niti za predelavo oziroma obdelavo odpadka. Pepel ima sicer status odpadka, vse dokler ga ne predelajo. Površine v Lakonci, na katere je HSE EDT poleti že sprejela dobrih sto ton pepela iz ljubljanske TE-TOL, ki ga na leto sicer pridela okrog 12.000 ton, tudi nimajo statusa odlagališča nenevarnih odpadkov. Januarja letos, tako Arso, so družbi izdali le potrdilo o zbiranju odpadkov, ki jim dovoljuje predhodno skladiščenje 3000 ton zbranih odpadkov na območju Lakonce – a znotraj objektov. HSE EDT ima status posrednika, trgovca in zbiralca odpadkov, zadnja sprememba okoljskega dovoljenja za napravo za skladiščenje premoga pa je stara pet let. Doberletova zatrjuje, da na podlagi potrdila o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov HSE EDT s pepelom ne sme prekrivati površin, ki nimajo statusa odlagališča nenevarnih odpadkov. In Lakonca, kamor so pepel to poletje odlagali, ga nima.
 
Prve meritve pepela iz Ljubljane je za HSE EDT opravil Inštitut za kemijo, ekologijo, meritve in analitiko Ikema z Lovrenca na Dravskem polju in ugotovil, da odpadek ni namenjen in tudi ni primeren za prekrivanje odlagališča. To je bilo junija. Avgusta so naročili novo oceno pri zasavskem RTCZ. Ta se je podpisal pod mnenje, da odpadek ustreza zahtevam za odlaganje ali dnevno prekrivanje na odlagališčih za nenevarne odpadke.
 
image
Nasta Doberlet Bučalič, prva dama Civilne iniciative iz Trbovelj, je zaradi pepela iz TE-TOL pisala ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. FOTO: Polona Malovrh


Nocoj bo rezultate druge analize svetnikom predstavilo vodstvo HSE EDT, medtem ko civilne iniciative, je potrdila Bučaličeva, občinsko vodstvo tokrat ni vabilo. Odgovornost o odločitvi, kaj s pepelom na degradiranih površinah v bodoče, je v rokah »onih, ki smo jih izvolili«, pravi Bučaličeva, ki je v imenu »občanov Trbovelj« danes pisala tudi ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. Sporočila mu je, da »vašega elektrofiltrskega pepela ne bomo prevzeli«.
 
Glede na to, da je na območju Trbovelj predhodnica HSE EDT, trboveljska TET, v desetletjih delovanja odložila vsaj deset milijonov ton »svojega« odpadka, dodatnih obremenitev degradiranega okolja v Trbovljah ne bodo dopuščali, piše ljubljanskemu županu Bučaličeva. »Vsak naj poskrbi za svoje odpadke in naj bo vzor ravnanja z njimi, še zlasti če prisega in vpeljuje koncept Zero Waste,« je še zapisala in ga seznanila, da je v Trbovljah odlaganje pepela, v katerega kakovost »nas prepričujejo«, »šlo brez papirjev«.
 
Neuradno naj bi HSE EDT, ki je po izredni seji v avgustu prekinil z dovažanjem pepela iz Ljubljane, že imel rezervno lokacijo in tudi njihov partner, ki ima okoljsko dovoljenje za predelavo pepela, naj bi bil že izbran.