Šakali se širijo tudi k nam

Živali ne poznajo meja: iz Balkana se selijo oziroma širijo proti srednji in vzhodni Evropi.
Objavljeno
06. april 2013 20.30
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Muta – Pred tednom dni so pri Muti našli povoženega šakala, živalske vrste, ki se širi tudi k nam. O tem, koliko šakalov je v Sloveniji in kakšna je ta populacija, je malo znanega, zato je za raziskovalce vsak podatek o tej živali dragocena informacija.

Povožena žival je bila samica. Njene notranje organe so lovci poslali na biotehniško fakulteto, skelet in lobanjo pa bodo pripravili in analizirali v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Na biotehniški fakulteti bodo opravili gensko analizo živali, analizirali vsebino prebavila in določili reproduktivno stanje samice oziroma brejost, je pojasnil biolog dr. Hubert Potočnik.

»Spreminjanje okolja in izginevanje vrst povzročata spremembe medvrstnih odnosov, zaradi vsega tega pa nekatere živali naselijo nova območja in tako po naravni poti razširijo svoj areal. Ena takšnih vrst je šakal (Canis aureus), ki se v zadnjih desetletjih z Balkana uspešno širi proti srednji in vzhodni Evropi,« pojasnjuje Potočnik.

Najstarejši zanesljivi podatki o šakalu na območju Slovenije so iz zime 1952/1953, ko sta bila odstreljena šakala na Zaplani pri Vrhniki in v Smastu pri Kobaridu. »Zanesljivi podatki o teritorialnih družinah v Sloveniji obstajajo le za območje Ljubljanskega barja in Bovške kotline, od leta 2009 pa sta se močno povečala število in prostorska razširjenost opažanj posameznih živali. Zaznali so jih na Krasu in na kraškem robu, v Pivški kotlini, na Cerkniškem in Planinskem polju, v Prekmurju, na Dravskem polju, v Bohorju in Savinjski dolini.

»Na oddelku za biologijo poskušamo za vsak poginuli osebek pridobiti genski vzorec, ki pomaga odgovoriti na vprašanje, iz katere populacije izvirajo posamezne živali. Predvidevamo, da se šakali k nam razširjajo po dveh kolonizacijskih poteh: ob velikih vodnih tokovih vzdolž Drave in Save iz hrvaške Posavine in Podravine, druga pa poteka ob jadranski obali iz Dalmacije oziroma iz Furlanije - Julijske krajine. Največje populacije šakalov živijo v Bolgariji in Srbiji, izrazito pa se povečujejo na Hrvaškem in na jugu Madžarske,« pravi Hubert Potočnik.

Šakal se večinoma hrani z malimi živalmi, v kulturni krajini pa mu dišijo klavniški in drugi odpadki, s katerimi se kot mrhovinar lahko hrani. »O njegovi 'škodljivosti' se pojavljajo različne ocene,« pojasnjuje Potočnik. »Lahko upleni tudi novorojene živali srn, ovc in koz in tudi na Bovškem je bil domnevno povzročitelj takšne škode šakal (znana je namreč škoda na drobnici v prosti paši v Dalmaciji), toda tega nam z gensko analizo ni uspelo dokazati.«