Samo Fakin ne ve, kaj bi z novim srčnim inštitutom

Intenzivno zdravljenje vseh hudo bolnih otrok v UKC Ljubljana ne bo možno, če bo prostore, opremo in kadre prevzel NIOSB za srčne bolnike.
Objavljeno
08. september 2018 08.00
Posodobljeno
08. september 2018 08.00
Politične rešitve za zdravljenje najhuje bolnih otrok v UKC Ljubljana mimo mnenja stroke. Foto Matej Družnik.
Milena Zupanič
Milena Zupanič
Otroška intenzivna terapija v UKC Ljubljana je (ponovno) ogrožena. Vsega skupaj ima 39 zaposlenih medicinskih sester in štiri zdravnike, ki skrbijo letno za več kot 600 otrok z raznimi boleznimi, Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB) pa hoče s 1. oktobrom prevzeti od njih 40 sester in 10 zdravnikov, ki bi skrbeli samo za male srčne bolnike. Kdo bo zdravil vse druge male bolnike, ki potrebujejo intenzivno oskrbo?
 

Strokovni svet in sindikati UKC: Zdravljenje otrok bo nemogoče


"UKC Ljubljana nima kadrov, prostorov in opreme, ki bi jo odstopili NIOSB, ne da bi s tem nedopustno ogrozili zdravljenje bolnikov v UKC," so se odzvali na zahtevo NIOSB o prenosu kadrov in opreme z UKC na NIOSB vodilni zdravniki strokovnega sveta UKC. V otroški intenzivni terapiji so lani zdravili 616 otrok, le okoli petina je bila otrok s prirojeno srčno napako. Če odstopijo zdaj medicinske sestre in zdravnike NIOSB, bo ostalo okoli 500 otrok z drugimi boleznimi v UKC brez oskrbe. Vsi člani strokovnega sveta - osem zdravnikov in glavna medicinska sestra UKC - so se zato podpisali pod štiri sklepe, v katerih ugotavljajo, da je delitev obstoječe otroške intenzive enote na dva javna zavoda za bolnike in za UKC nemogoča. Menijo, da je treba ohraniti zdravljenje na srcu bolnih otrok v okviru UKC in soglašajo, da generalni direktor UKC Aleš Šabeder podaljša obstoječe sodelovanje z bolnišnico Motol oziroma češkimi kirurgi in da se sodelovanje razširi še na postopno vključevanje domačih zdravnikov v delo.
Proti prenosu kadrov in zdravljenja otrok iz UKC na NIOSB so se včeraj, kot smo izvedeli neuradno, ponovno izrekli sindikati UKC. Čeprav Brane Dobnikar, direktor NIOSB pričakuje, da bo UKC obvestil zaposlene o prezaposlitvi na NIOSB, kar bi moral storiti 30 dni pred prenosom, generalni direktor UKC Šabeder tega ne namerava storiti, saj UKC nima dovolj kadra za zdravljenje otrok. Na intenzivni otroški terapiji, kjer bi potrebovali 95 medicinskih sester, imajo le 39 sester, zdaj pa naj bi jih 40 dali na NIOSB za zdravljenje na srcu bolnih otrok. Tega seveda zaradi drugih malih bolnikov ne morejo narediti. Prav tako pa se UKC ne more odpovedati zdravljenju na srcu bolnih otrok, saj ima za to dejavnost sklenjeno pogodbo z ZZZS.
 

Dodatnih 1,7 milijona evrov za NIOSB


Ministrica Milojka Kolar Celarc, ki si je skupaj s prof. dr. Igorjem Gregoričem zamislila dva javna zavoda v istem prostoru in prenos kadrov, ki jih UKC nujno potrebuje, na novi srčni zavod, očitno ni bila pravi čas seznanjena s specifiko zdravljenja otrok na intenzivnem oddelku in ne s kadrovskimi možnostmi UKC. Tako je Cerarjeva vlada na svoji zadnji seji iz proračuna dala NIOSB dodatnih 1,7 milijona evrov. Do takrat je bilo nacionalnemu inštitutu zagotovljenih 165.000 evrov zagonskih sredstev. Po naših podatkih je imel inštitut julija 30 tisoč evrov minusa. Tega nam Brane Dobnikar, v.d. direktorja inštituta ni mogel potrditi: »Mesečnih bilanc nismo delali, bilanca se bo naredila s stanjem ob koncu leta.«
Iz tega denarja je NIOSB plačal tudi pet ameriških zdravnikov, ki so dobivali za prisotnost v Sloveniji vsak po dobrih 22.000 evrov bruto na teden. V UKC so ameriški kirurgi operirali šest otrok, od katerih je ena dojenčica umrla. Glede njenega zdravljenja so imeli češki kirurgi, s katerimi ima UKC sklenjeno pogodbo za operiranje otrok s prirojeno srčno napako, drugačno mnenje od ameriških, ki jih je angažiral NIOSB. O zdravljenju dojenčice poteka zdaj izredni notranji nadzor. Medtem pa NIOSB na podlagi sklepa prejšnje vlade pričakuje kadre, prostore in opremo od UKC s 1. oktobrom za dejavnost, ki je še ne izvaja. NIOSB ima namreč še namreč lastnih kadrov nima; zaposlenega ima le vršilca dolžnosti in štiri zdravnike, od katerih so trije zaposleni za štiri ure na teden (10-odstotno), ena pa za osem ur na teden (20-odstotno).
Kako namerava razrešiti težavo novega inštituta v UKC novi minister za zdravje Samo Fakin?
 

Samo Fakin: Ne vem, ali je to pametno


V pogovoru za Delo je Fakin dejal, da bi on najprej povabil nazaj slovenske zdravnike, specialiste za srce, ki so odšli v tujino, in jih bolje plačal, tako da bi bili zadovoljni. Torej ameriških zdravnikov ne bi potrebovali. V svojem prvem nastopu v parlamentu pa je dejal: "Že tri dni sem v stikih in me informirajo o otroški srčni kirurgijio. Dajejo mi podatke vseh vrst. Inštitut je dobra podlaga za prenos znanja iz tujine, potrebujemo nadzor in primerjavo s tujino, istočasno pa bi kazalo delati dolgoročno referenčne centre z drugimi državami okoli nas, predvsem s Hrvati, da bi pokrili celo bivšo Jugoslavijo. NIOSB pomeni stik z najboljšo srčno bolnišnico v ZDA, dolgoročno pa bi se inštitucija znotraj inštitucije morala dogovoriti za sodelovanje. Ne morem oceniti, ali je to pametno ali ne."