Samo nižja toleranca do alkohola ne bo rešila problema

Predlog, da bi bila dovoljena navzočnost alkohola v krvi le še 0,2 in ne več 0,5 promila

Objavljeno
17. april 2019 06.00
Posodobljeno
17. april 2019 06.00
Zaradi alkohola v prometu je vsako leto veliko prometnih nesreč. Foto Mavric Pivk
Ljubljana - Od strokovnih razprav in politične volje je odvisno, ali se bo glede vožnje pod vplivom alkohola spremenil zakon o pravilih cestnega prometa. Agencija za varnost prometa (AVP) je na pristojno infrastrukturno ministrstvo poslala predlog, da bi se meja dovoljene vsebnosti alkohola v krvi za voznike znižala iz 0,5 na 0,2 promila.

Ni pa to edina sprememba, ki jo želijo vpeljati, saj bi po novem precej strožje sankcionirali predvsem voznike, ki imajo v krvi več kot 1,1 promila alkohola. AVP si želi, da bi vse, ki "napihajo" nad 1,1 vnovič brez izjem poslali v policijsko pridržanje, njihovo ravnanje pa bi morale pristojne institucije obravnavati kot kaznivo. "Pri strožji obravnavi bo marsikdo premislil, ali bo tvegal, da bodo zjutraj v službo sporočili, da ga danes ne bo, ker spi na policiji," je prepričan prvi mož AVP in dodaja, da je pijani voznik, ki ima v krvi nad 1,1 promila alkohola, smrt na štirih kolesih.
 

Pijani pogosteje povzročijo nesrečo

Kot glavni argument zvišanju sankcije za alkohol med vožnjo je sogovornik izpostavil že večkrat dokazano, da prav pijani vozniki pogosteje povzročijo prometne nesreče, zaostrena zakonodaja pa bi morda marsikoga odvrnila od tega, da zagrabi avtomobilske ključe, ko se usede za volan.

Med 2011 in 2017 so pijani vozniki povzročili kar 22 odstotkov prometnih nesreč s smrtnim izidom. Vozniki z več kot 1,1 promila alkohola v krvi pa povzročijo 59 odstotkov smrtnih prometnih nesreč. Velov je poudaril, da sedaj zakonodaja določa, da je dovoljeno do 0,5 promila, razen če voznik kaže znake zmanjšane prištevnosti, kar pa da je v praksi težko dokazati.
 

Alkohol je širši družbeni problem

Podatki nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da ima več kot deset odstotkov prebivalcev Slovenije težave z alkoholom. To se po Velovih besedah odraža tudi v prometu. "Ne moremo si več zatiskati oči, do alkohola v prometu moramo postati netolerantni," je pristavil.

Učinki akcij, ki vključujejo povečan nadzor nad prometom, kažejo, da ljudje ob večjem nadzoru spremenijo ravnanje. To potrjujejo tudi izsledki akcije Hitrost. Dobre učinke imajo predvsem akcije, ki trajajo vsaj dva tedna.

Na agenciji se ravno zato zavzemajo predvsem za več nadzora, katerega bodo ljudje sprejeli kot potrebnega in poštenega, kazen pa naj bo vzgojna. "Cela Evropa gre v smer več nadzora. Vendar za to pri nas po njegovih besedah rabimo več kadra, tehnična sredstva in zakonodajne spremembe, da bodo postopki krajši. Težav z vožnjo pod vplivom alkohola ni mogoče rešiti le s povečanim nadzorom. Ravnanje udeležencev v prometu oblikujejo preventivni akcije, lokalni projekti in projekti v šolah. Ti projekti imajo dolgoročne in stabilne rezultate. "Ko bo v glavah ljudi narejen preskok, jaz vozim po omejitvah, ker je tako prav, ne bomo rabili več nadzora oziroma ga bomo lahko zelo zmanjšali," je še dodal Velov.

AVP se z ministrstvom za infrastrukturo o vsebini sprememb sicer še dogovarjajo. So pa na ministrstvu potrdili, da so v pripravi spremembe zakona o pravilih v cestnem prometu, ki naj bi vključile tudi morebitne spremembe na področju problematike vožnje pod vplivom alkohola. Na policiji nameravanim idejam ne nasprotujejo, opozarjajo pa, da je pred uveljavitvijo potrebno opraviti razpravo.
 

Ključno je dosledno kaznovanje

Na Zavodu Varna pot, ki je že vrsto let tesno vpeta tako v preprečevanje kot zmanjšanje posledic prometnih nesreč, pravijo, da zgolj z manjšo toleranco do alkohola problema še zdaleč ne bomo rešili. Predsednik zavoda Robert Štaba je pojasnil, da predloga zakona sicer ne pozna, saj jih niso povabili k sodelovanju, opozoril pa je na primere dobrih praks na področju prometne varnosti. To so denimo Švica, Francija in Velika Britanija, pa nikjer ni dovoljena stopnja alkohola 0,0 (v Veliki Britaniji je celo najvišja Evropi, 0,8 promila), kot je to denimo na Madžarskem in v Bolgariji, kjer je prometna varnost ena najslabših na stari celini.

"Zrele države imajo lahko tudi manjšo toleranco in s tem ni nič narobe, ampak neusmiljeno in dosledno kaznujejo vsakega, ki gre čez mejo. Tam ni milosti. Pri nas pa je najprej pogojna obsodba, včasih celo pogojna na pogojno in tako naprej. To je za družbo, kjer je alkohol v prometu problem, slab znak. Vsak se mora namreč zavedati, da ko gre čez mejo, je sankcija brez milosti. Ko to pride v zavest voznikom, kot je recimo v Veliki Britaniji, bomo šele na pravi poti," razmišlja Štaba.
Se pa tudi on strinja, da je odprava doslednega kaznovanja voznikov, ki imajo v krvi več kot 1,1 promila alkohola, zdaj povzroča veliko manevrskega prostora za zlorabo, različna pravna tolmačenja, predvsem pa so policistom odvzeli učinkovito orodje.
Prekršek hujši od kaznivega dejanja
Ena od anomalij, ki jih Robert Štaba vidi v sedanjem sistemu kaznovanja, je, da je večkrat tisti, ki stori prekršek, strožje kaznovan kot marsikdo, ki na zatožno klop sede zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje. Za prekršek, če je nekdo preveč pijan, dobi 1200 evrov globe in 18 kazenskih točk, kar pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega izpita. Po drugi strani pa je praksa sodišč takšna, da za več kot 70 odstotkov primerov, ko je šlo za nevarno vožnjo, izrečejo pogojno obsodbo. "To pomeni, da je kršitelj manj sankcioniran kot bi bil v prekrškovnem postopku," je kritičen Štaba.
59
odstotkov smrtnih prometnih nesreč povzročijo vozniki z več kot 1,1 promila alkohola v krvi.