Tiskane izdaje
Načrt sanacije zajema 51 odstotkov skupne površine gozdov v državi in vključuje površine, kjer je potrebna sanitarna sečnja in ukrepi za obnovo in revitalizacijo poškodovanih gozdov.
Najbolj poškodovani so gozdovi na območju ljubljanskega gozdno gospodarskega območja z 2,4 milijona kubičnimi metri poškodovanega lesa. Sledijo Postojna z 2,1 milijonom kubičnih metrov lesa, Tolmin z 1,8 milijona kubičnih metrov in Kranj z enim milijonom kubičnih metrov lesne mase. polovico slovenskih gozdov štejemo med poškodovane po tem žledu.
»Doslej največja ujma, ki smo jo beležili, je obsegala 900.000 kubičnih metrov odstranjene lesne mase, tokrat gre za približno desetkrat večjo poškodovanost,« je ob predstavitvi sanacijskega načrta poudaril v.d. direktorja zavoda Damjana Oražma.
Za 3,1 milijon kubičnih metrov poškodovanega lesa je iglavcev, 6,2 milijona je listavcev. Kritično je, v kakšnem času bomo uspeli pripeljati iz gozdov iglavce, da ne bodo predstavljali potencialnega žarišča za namnožitev podlubnikov.
V razmejitvi med državnimi in zasebnimi gozdovi (v lasti države jih je nekaj manj kot 20 odstotkov, zasebnih je 80 odstotkov), ki jih je prizadel žled, jih je 16 odstotkov v državni lasti, kjer bo treba posekati 1,4 milijone kubičnih metrov lesa. V zasebnih gozdovih, (84 odstotkov vseh v žledu prizadetih) pa bo treba posekati 7,9 milijona kubičnih metrov drevja.
Glede na količine, ki jih bo treba odpeljati iz gozda je to velik logistični problem, opozarja Oražem, saj v Sloveniji nimamo dovolj prevoznih sredstev za tolikšne količine lesa, ki ga je treba v čim krajšem času spraviti iz poškodovanih gozdov. Na ZGS so izračunali, da bi potrebno število tovornjakov za odvoz tega lesa predstavljalo kolono, dolgo od 3500 do 4000 kilometrov. Tudi zato bo, kot poudarjajo na zavodu, eno od ozkih grl sanacije prav prevoz. »Računamo, da bo od 9,3 milijona kubikov lesa treba tretjino nekam odpeljati na predelavo, tretjina bo domače porabe, tretjina pa bo šla v tujino. Taka je tudi običajna struktura porabe lesa.« Drugo ozko grlo lahko predstavljajo cene pri odkupu. Te so bile doslej relativno stabilne, a dejstvo je, da so skladišča ponekod že polna in da je to že povzročilo padec cen.
Ozko grlo so tudi neorganizirani manjši lastniki gozdov. Zanje so na ZGS pripravili vrsto ukrepov, s katerimi jim želijo pomagati tudi pri povezovanju in organiziranju skupne sanacije, pri iskanju izvajalcev del.
Pri sanaciji gozdov se še posebej mudi s spravilom poškodovanega drevja iglavcev. »Treh milijonov kubičnih metrov smrekovine ne bo mogoče spraviti iz gozda do 15. maja, ko je zakonski rok. Skrbi nas, ker so letos podlubniki zgodnejši in so že začeli rojiti, v tem obdobju pa smo pospravili le okrog 15 odstotkov mase, ki potencialno lahko sproži gradacijo podlubnikov,« je opozoril Zoran Kreč, vodja oddelka za gojenje in varstvo gozdov. Na zavodu ocenjujejo, da se bo spravilo močno poškodovanih iglavcev podaljšalo do pomladi 2015, medtem ko naj bi večino poškodovanega drevja listavcev pospravili do konca 2017.
Potek sanacije
Ta bo zajemala več ukrepov. Eno je posek poškodovanega drevja, drugo je, kako pripeljati gozd, ki to ni več, do stanja, ko bo spet mogoče reči, da je gozd in da bo ta odigral svojo vlogo.
Kjer so manjše poškodbe, bo šlo samo za odstranjevanje podrtega in polomljenega drevja, kjer pa bo na isti površini treba zagotoviti nov gozd, se bodo tega lotili s kombinacijo naravne in umetne obnove. »Naravna bo potekala v tistih gozdovih, kjer imamo še dovolj osebkov, ki so sposobni nasemeniti deloma izpraznjeno površino, umetno pa s sadnjo sadik. Skupaj je teh površin 13.800 hektarov ali dva odstotka poškodovanih gozdov. Sama umetna obnova, ki je najdražja in najbolj delovno intenzivna, pa po najnovejših podatkih obsega 900 hektarov.«
Država bo skladno s pravilnikom o financiranju in sofinanciranju del v gozdovih morala nameniti določena sredstva. Ocenjujejo, da bo vrednost sofinanciranih del 14 milijonov evrov v naslednjih sedmih letih. K naravni obnovi bo deloma prispeval tudi višji odstrel, zlasti tistih vrst divjadi, ki deloma onemogoča ali pa slabi naravno obnovo, to je predvsem jelenjad (letos bo odstrel za 15 odstotkov večji).
Koliko časa bo trajalo?
V sanacijskem načrtu so jo predvideli po letih, po intenzivnosti in pri katerih vrstah del ter po prioritetah. »Prva prioriteta je, da pri tej sanaciji vsi ostanemo živi oz. da je poškodb čim manj. To je najpomembnejše. Druge prioritrete pa so, da očistimo vodotoke, da odpremo prometnice, da v čim večji meri do 15. maja, kot velevajo predpisi, odstranimo iz gozdov iglavce,« je izpostavil Oražem, ki se zaveda, da so roki eno, realnost in objektivne okoliščine pa drugo. Tako kot ni nujno, da bo ves poškodovani les spravljen in bo končal na žagah in na ostalih potrošniških mestih. »Take izkušnje imajo tudi tujci, ki se lotevajo tovrstnih sanacij in nič drugače ne bo pri nas.«
Na prvem mestu je varnost
Pri odpravljanju posledic ujme v gozdovih pa je v ospredju tudi skrb za zagotavljanje varnosti pri delu v gozdovih. Zato 130 tečajev za varno delo v gozdu, namenjenim lastnikom gozdov. »Doslej smo zabeležili okoli 30 nesreč pri delu v gozdu in od tega dve smrtni. Zagotovo si tega ne želimo, zato tudi intenziviramo te aktivnosti. Če bo treba, bomo število izobraževanj še povečali. Precej močen ukrep za zagotavljanje varnosti pri delu je tudi uporaba strojne sečnje pri delu v ujmah. Zagotovo je strojna sečnja tista, ki je najbolj varna. Tudi v tej smeri bomo skušali organizirati lastnike gozdov, da se združijo, da uporabijo strojno sečnjo, kjer narava to prenese,« pravi Jurij Beguš z oddelka za gozdno tehniko ZGS. In dodaja, da se bo pri sanaciji zagotovo zgodilo, da bo uporaba tehnologij in uporaba gozdnih cest v določenih trenutkih tudi vprašljiva. »Moramo pa vedno med dvema slabima stvarema izbrati in se odločiti za manj slabšo, tako tudi pri uporabi morda kdaj vprašljive strojne sečnje, je še vedno bolje, da to uporabimo in hitro naredimo kot pa da čakamo in nam gozd propade oz,. da se ljudje poškodujejo ali celo umirajo.«
Povezovanje zasebnih lastnikov gozdov pri sanaciji
Latniška struktura gozdov v Sloveniji je taka, da je že več kot 60 odstotkov takih lastnikov gozdov, ki ne živijo v kmečkem oz. podeželskem okolju, imajo težave z mehanizacijo, sami niso usposobljeni in vajeni delati v gozdu in mnogi niti ne vedo, kje so njihove parcele.
»V takih primerih smo veseli, če odstopijo od svojih ozkih posestniških hotenj in pristopijo k skupni sanaciji, ker je taka sanacija zanje potem tudi veliko cenejša, hitrejša, z manj napori tako za ene kot za druge. Imamo kar nekaj primerov dobre prakse na tem področju. Računamo pa tudi na ustrezen odziv na objavljen poziv, ki je na spletni strani ZGS,« pravi prvi mož ZGS in priznava, da je slovenskih izvajalcev premalo, da bi se učinkovito lotili sanacije tako velikega obsega škode.
»Tudi prakse povsod po Evropi, kjer se zgodi tako velika katastrofa, kot je žledolom, snegolom ali pa vetrolom, je taka, da si pomagajo s tujimi strojnimi zmogljivostmi. Tudi pri nas si predvsem koncesionarji že pomagajo s takimi najetimi izvajalci del in mislim da jih bo pospešeno še več v naslednjih dneh.«
Zaščita pred lubadarjem
V izogib še večji škodi, ki bi jo lahko povzročil lubadar na hlodovini iglavcev tudi po spravilu iz gozdov so na ZGS, kot pravijo, razmišljali tudi o tem, da bi šli morda v kemično zaščito iglavcev tam, kjer so skladišča ali je nevarnost napada lubadarja na večjih količinah iglavcev. A so ugotovili, da v državnih gozdovih ta zadeva absolutno odpade zaradi mednarodnega FC certifikata za les iz teh gozdov. Uporaba takšne zaščite pa bi bila z okoljskega vidika lahko sporna tudi za zasebne gozdove (zaradi poseganja v kakovost tal in voda).
Kadrovske okrepitve
Interventni zakon omogoča kadrovsko krepitev ZGS. Računajo, da bomo s 1. majem zaposlili 60 brezposelnih univerzitetnih diplomiranih inženirjev, ki bodo pomagali izvajati ukrepe v sanacijskem načrtu. Za to vrsto kadrovske krepitve je v intervencijskem zakonu namenjenih milijon evrov. Ti ljudje bodo na ZGS zaposleni do konca leta, za čas torej, ko je po interventnem zakonu zagotovljeno financiranje njihovega dela. Kako bo naprej s temi ljudmi, je odvisno od možnih sredstev resornega ministrstva. Na dodatnih 60 zaposlitev (tehnikov gozdarstva in sorodnih poklicev) računajo tudi iz naslova javnih del.
Kam, komu prodati les?
Ob tako veliki količini lesa, ki prihaja na trg, je to za zasebnike z manjšimi količinami lesa lahko kar velika težava, pravijo na ZGS. »Zaenkrat večjih zastojev pri prodaji še ni bilo, lahko se pa to zgodi. Kam in za kakšno ceno prodati je vprašanje, ampak tudi tukaj imajo združeni lastniki večjo možnost, da bodo prodali bolje in hitreje. Nekdo, ki se ukvarja z odkupom, bo hitreje prišel pogledat ponudbo nekoga s tisoč kubiki kot pa nekoga, ki ima par hlodov ob gozdni cesti. Vedno velja zakon, da so združeni močnejši. Lahko se obrnejo tudi na nas in jim bomo skušali pomagati, ne moremo pa jim jamčiti, da bomo za vse količine in vsa povpraševanja našli ustrezen in zelo hiter odgovor,« pravi v.d. direktorja ZGS Damjan Oražem.
