Šarčev zagovor članstva Slovenije v Natu

Slovenija mora svoje zaveze po premierovih besedah izpolniti zaradi sebe, ne zaradi drugih.
Objavljeno
09. oktober 2018 19.00
Posodobljeno
09. oktober 2018 20.50
Slovenski premier Marjan Šarec. FOTO: Leon Vidic/Delo
Uradni obisk generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga ni minil brez vprašanj o tem, kaj ima Slovenija po petnajstih letih od članstva v severnoatlantskem zavezništvu. Zagovarjanje članstva države v Natu, spričo pozivov k povečevanju javnih izdatkov za obrambo, za slovenske politike postaja čedalje večji izziv. 

Razprave o upravičenosti povečevanja javnih izdatkov za obrambo, ki so spremljale priprave na obisk generalnega sekretarja Nata v Sloveniji, predsednika vlade Marjana Šarca niso odvrnile od tega, da Jensu Stoltenbergu ne bi obljubil povečanja izdatkov v skladu s cilji zavezništva. Podobno zavezo je visokemu gostu dal tudi predsednik republike Borut Pahor. Kljub temu, da ukrep verjetno ne bo užival visoke javnomnenjske podpore, je po prepričanju slovenskega državnega vrha nujen, saj Slovenija z njim izpolnjuje tako svoje obveznosti do Nata, kot tudi skrbi za lastno varnost.

image
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg se je sestal s premierjem Marjanom Šarcem. FOTO: Leon Vidic / Delo


V odzivu na nekatere indikacije, da podpora članstvu med prebivalstvom upada, sta tako premier Šarec kot njegov gost poudarila, da so kritike del normalnega demokratičnega procesa. Po Stoltenbergovem mnenju so razprave o Natu dobrodošle: »Dejstvo, da prihaja do njih, je nekaj kar spodbujam, saj verjamem v odprte in demokratične rešitve. Teh se ne bi smeli bati.« Ob tem je zatrdil, da je splošen trend, ki se izkazuje v zadnjih letih, naraščanje in ne upadanje podpore Natu v državah članicah. »Ljudje namreč vidijo, da živimo v bolj nevarnem svetu.« Med največjimi varnostnimi izzivi je naštel mnogo bolj asertivno Rusijo, boj proti terorizmu in grožnje kibernetičnih napadov.

K povečanju izdatkov je Stoltenberg pozval tudi med govorom v državnem zboru, ki ga je obstruirala stranka Levica, kot razlog zato pa navedla "pritiske po povečanju obrambnih izdatkov". Njegov obisk v parlamentu je spremljal tudi protest na Trgu republike proti predlogom o uporabi Luke Koper za potrebe vojaške logistike.


Kaj je alternativa?


Premier Šarec je v izjavi po srečanju z Stoltenbergom opozoril pred utvarami o tem, da je Slovenija otok sredi Evrope, ki ni izpostavljena istim varnostnim izzivom kot druge članice Nata. Kot je poudaril, državi nima biti za kaj žal, da se je pred petnajstimi leti odločila vstopiti v severnoatlantsko zavezništvo. Toda hkrati je bil jasen, da članstvo ne prinaša le koristi, ampak tudi dolžnosti; Slovenija se je večkrat zavezala k temu, da bo povečala svoje obrambne izdatke, nazadnje leta 2014 med vrhom zavezništva v Walesu. Te zaveze mora po premierovih besedah izpolniti ne zaradi drugih, ampak zaradi sebe.

image
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg med govorom v državnem zboru. FOTO: Voranc Vogel / Delo


Medtem ko je Stoltenbergov zagovor vloge in pomena zavezništva v 21. stoletju temeljil predvsem na realnih grožnjah, pa je predsednik vlade ubral drugačno pot. Šarčev ad hoc zagovor članstva države v Natu je izstopal po tem, kako ga je premier artikuliral. Temo je odprl sam, tako da je spomnil na napore, ki so jih prejšnje vlade vložile v to, da je Slovenija danes del najmočnejšega vojaškega zavezništva na svetu. Zaključil ga je s preprostim, a ne povsem nedolžnim retoričnim vprašanjem: »Kaj je alternativa?«

»Če smo sprejeli članstvo v zvezi Nato, ne moremo takrat, ko nam v tej zvezi mogoče kaj ni všeč, reči, da bomo šli ven. Ampak sprašujem vse tiste natoskeptike in evroskeptike, kaj je alternativa? Kakšna alternativa nam pa ostane?« Tudi če so tovrstni razmisleki nekoč bili na mestu, danes po Šarčevem mnenju niso več. »Bolj kot da se sprašujemo, ali bi mi morali ostati v Natu, se moramo vprašati, kaj bomo mi storili, da bo Nato kot organizacija še izboljšana in da se bo naš glas v njen slišal.« Enako po njegovem mnenju velja tudi za vlogo Slovenije znotraj EU.

»Verjamem, da bo Nato v prihodnje deloval v tej smeri, da bo Slovenija lahko rekla, da ji ni žal, da je v tej organizaciji,« je poudaril predsednik vlade.