Šarcu odstop ponudila že četrtina ministrov
V manj kot pol leta od nastopa trinajste vlade so odhod napovedali štirje ministri. Odšla sta še državni sekretar v premierovem kabinetu in poslanec njegove stranke LMŠ.
Odpri galerijo
Šarec je Bandellija moral pozvati k odstopu, drugi so odšli sami. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Minister za zdravje Samo Fakin, ki je odstopil dopoldne, je že četrti minister te vlade, ki je v manj kot pol leta predčasno zapustil Šarčevo vlado. Pred njim sta zaradi neprimernega vedenja in komunikacije odstopila minister za kohezijo in razvoj Marko Bandelli (SAB) in minister za kulturo Dejan Prešiček (SD).
Pred dvema tednoma je zaradi zapletov okrog makete za drugi tir, ki so nastali v Cerarjevi vladi, kjer je deloval kot državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu, odstop napovedal tudi okoljski minister Jure Leben (SMC). Formalno naj bi, po poročanju STA, odstopno izjavo premieru Marjanu Šarcu poslal danes.
Kandidat za vodenje resorja javne uprave Tugomir Kodelja (LMŠ) je odšel, še preden je postal minister, saj je na zaslišanju pred poslanci razočaral s svojim pomanjkljivim znanjem o tem področju. Medtem je poslanske klopi tudi formalno v ponedeljek zapustil Darij Krajčič, poslanec LMŠ, ki je ukradel sendvič, kabinet predsednika vlade pa je zaradi davčnih nepravilnosti zapustil državni sekretar Peter Vilfan.
Odstopi so se kot po tekočem traku vrstili že v prejšnji Cerarjevi vladi. Na izobraževalnem resorju, ki je pripadal SMC, so se zamenjale kar tri ministrice. Najprej je zaradi afere z izplačevanjem visokih avtorskih honorarjev profesorjem na ljubljanski univerzi odšla Stanka Setnikar Cankar. Nasledila jo je Klavdija Markež, ki se je na položaju obdržala le šest dni oziroma do razkritja, da je njena magistrska naloga plagiat.
Veliko prahu sta z odhodom v prejšnjem mandatu dvignila tudi Dušan Mramor (SMC) in Janko Veber (SD). Veber se je kot obrambni minister zapletel v afero »Veberkom«, v kateri je obveščevalcem obrambnega ministrstva naročil pripravo študije o posledicah prodaje državnega Telekoma. Ker ni hotel oditi sam, ga je razrešil Cerar. Finančni minister Mramor, ki se je med mandatom, tako kot Stanka Setnikar Cankar, zapletel v afero Dodatki, pa je položaj zapustil zaradi osebnih razlogov, domnevno zaradi bolezni.
Po ultimatu, naj odstopi ali pa bo razrešena, je odstopila še kulturna ministrica Julijana Bizjak Mlakar (Desus), nad katero so bili v vladi nezadovoljni, saj ni hotela izvršiti sklepa glede idrijskega rudnika živega srebra, po katerem bi ministrstvo moralo prevzeti njegovo upravljanje in financiranje.
Zaradi domnevnega kartelnega dogovarjanja pri prodaji pisarniškega materiala je dober mesec dni po nastopu funkcije odšel tudi gospodarski minister Jožef Petrovič (SMC).
Odstopila je tudi kohezijska ministrica Violeta Bulc (SMC), toda v drugačnih okoliščinah, saj je bila izbrana za evropsko komisarko za promet.
Za odstop se je marca lani odločil tudi prvi med ministri, premier Miro Cerar. »Danes se je prelila kaplja čez rob, projekt Drugi tir je doživel nov udarec, povzročili so ga tisti, ki želijo ustaviti pozitivni razvoj Slovenije. V takšnih zgodbah ne želim sodelovati,« je pozno zvečer 14. marca, na dan, ko je vrhovno sodišče odločilo o neveljavnosti referenduma o drugem tiru, razburjeno in odločno povedal ter odstopil.
V mandatu vlade Alenke Bratušek, ki je trajal le leto dni, sta najprej odstopila gospodarski in zdravstveni minister Stanko Stepišnik in Tomaž Gantar. Prvi je odšel zaradi očitkov o spornem dodeljevanju državnih subvencij, drugi zaradi pritiskov in nezmožnosti sprejetja zdravstvene reforme. Ta resor je po pičlem mesecu in pol zapustila tudi Alenka Trop Skaza.
Zaradi domnevno spornega statusa parcele, katere lastnik je bil, je odstopil infrastrukturni minister Igor Maher.
Položaj ministrice brez resorja, zadolžene za Slovence po svetu, je zapustila Tina Komel. To je morala storiti zaradi političnega dogovora. Po preoblikovanju koalicije so si tega položaja namreč zaželeli v Desusu.
V vladi, ki jo je Janez Janša vodil leto dni, potem ko Zoranu Jankoviću ni uspelo sestaviti vlade, so odstopili le redki. Razkritje protikorupcijske komisije, da oba omenjena ne znata pojasniti izvora svojega premoženja, je poskrbelo, da so koalicijo zapustili v Državljanski listi. Odšla sta finančni minister Janez Šuštaršič in pravosodni minister Senko Pličanič.
Vlado Boruta Pahorja je med vsemi vladami zaznamovalo največ odhodov. Zaradi zdravstvenih razlogov jo je zapustila ministrica za lokalno samoupravo Zlata Ploštajner (SD), zaradi vožnje pod vplivom alkohola je po njenih stopinjah šel tudi naslednik Henrik Gjerkeš. Zaradi pritiskov je s tega resorja odšla tudi Duša Trobec Bučan.
Pahorja je zaradi nestrinjanj in predlogov, ki niso bili sprejeti, zapustil tudi visokošolski minister Gregor Golobič (Zares), malo kasneje sta se mu pridružili še strankarski kolegici, ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs in kulturna ministrica Majda Širca. Vodenju gospodarskega ministrstva sta se odrekla Matej Lahovnik in Darja Radić, prav tako iz Zaresa.
Zaradi zdravstvenih razlogov je zdravstveno ministrstvo zapustil Borut Miklavčič (SD), zaradi poziva računskega sodišča okoljski minister Karl Erjavec (Desus), zaradi kriminalističnih preiskav pa kmetijski minister Milan Pogačnik (SD).
Po objavi protikorupcijske komisije, da je pri najemu stavbe NPU na Dimičevi ulici šlo za korupcijo, se je z mesta notranje ministrice poslovila še Katarina Kresal (LDS).
Iz Janševe vlade je odletelo šest ministrov, polovica – zdravstveni Andrej Bručan, visokošolski Jure Zupan in prometni Janez Božič – na isti dan. Pred tem je Janša moral razrešiti Janeza Drobniča, saj ta ni želel oditi sam, kmetijska ministrica Marija Lukačič pa je stolček izpraznila zaradi zdravstvenih težav.
Zaradi vsebinskih nestrinjanj je ministrsko ekipo zapustil še Jože P. Damjan, minister brez listnice.
Številni ministri so odstopili tudi v prejšnjih vladah. V drugi Drnovškovi vladi so razrešili kar dvanajst članov vlade, šest jih je zapustilo Ropovo in tretjo Drnovškovo vlado, eden četrto Drnovškovo ter po dva prvo Drnovškovo in Peterletovo vlado.
Pred dvema tednoma je zaradi zapletov okrog makete za drugi tir, ki so nastali v Cerarjevi vladi, kjer je deloval kot državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu, odstop napovedal tudi okoljski minister Jure Leben (SMC). Formalno naj bi, po poročanju STA, odstopno izjavo premieru Marjanu Šarcu poslal danes.
Kandidat za vodenje resorja javne uprave Tugomir Kodelja (LMŠ) je odšel, še preden je postal minister, saj je na zaslišanju pred poslanci razočaral s svojim pomanjkljivim znanjem o tem področju. Medtem je poslanske klopi tudi formalno v ponedeljek zapustil Darij Krajčič, poslanec LMŠ, ki je ukradel sendvič, kabinet predsednika vlade pa je zaradi davčnih nepravilnosti zapustil državni sekretar Peter Vilfan.
Cerarjeva vlada: Šolske vajeti vihtele tri ministrice
Odstopi so se kot po tekočem traku vrstili že v prejšnji Cerarjevi vladi. Na izobraževalnem resorju, ki je pripadal SMC, so se zamenjale kar tri ministrice. Najprej je zaradi afere z izplačevanjem visokih avtorskih honorarjev profesorjem na ljubljanski univerzi odšla Stanka Setnikar Cankar. Nasledila jo je Klavdija Markež, ki se je na položaju obdržala le šest dni oziroma do razkritja, da je njena magistrska naloga plagiat.
Veliko prahu sta z odhodom v prejšnjem mandatu dvignila tudi Dušan Mramor (SMC) in Janko Veber (SD). Veber se je kot obrambni minister zapletel v afero »Veberkom«, v kateri je obveščevalcem obrambnega ministrstva naročil pripravo študije o posledicah prodaje državnega Telekoma. Ker ni hotel oditi sam, ga je razrešil Cerar. Finančni minister Mramor, ki se je med mandatom, tako kot Stanka Setnikar Cankar, zapletel v afero Dodatki, pa je položaj zapustil zaradi osebnih razlogov, domnevno zaradi bolezni.
Po ultimatu, naj odstopi ali pa bo razrešena, je odstopila še kulturna ministrica Julijana Bizjak Mlakar (Desus), nad katero so bili v vladi nezadovoljni, saj ni hotela izvršiti sklepa glede idrijskega rudnika živega srebra, po katerem bi ministrstvo moralo prevzeti njegovo upravljanje in financiranje.
Zaradi domnevnega kartelnega dogovarjanja pri prodaji pisarniškega materiala je dober mesec dni po nastopu funkcije odšel tudi gospodarski minister Jožef Petrovič (SMC).
Odstopila je tudi kohezijska ministrica Violeta Bulc (SMC), toda v drugačnih okoliščinah, saj je bila izbrana za evropsko komisarko za promet.
Za odstop se je marca lani odločil tudi prvi med ministri, premier Miro Cerar. »Danes se je prelila kaplja čez rob, projekt Drugi tir je doživel nov udarec, povzročili so ga tisti, ki želijo ustaviti pozitivni razvoj Slovenije. V takšnih zgodbah ne želim sodelovati,« je pozno zvečer 14. marca, na dan, ko je vrhovno sodišče odločilo o neveljavnosti referenduma o drugem tiru, razburjeno in odločno povedal ter odstopil.
Vlada Alenke Bratušek: vrelo v zdravstvu
V mandatu vlade Alenke Bratušek, ki je trajal le leto dni, sta najprej odstopila gospodarski in zdravstveni minister Stanko Stepišnik in Tomaž Gantar. Prvi je odšel zaradi očitkov o spornem dodeljevanju državnih subvencij, drugi zaradi pritiskov in nezmožnosti sprejetja zdravstvene reforme. Ta resor je po pičlem mesecu in pol zapustila tudi Alenka Trop Skaza.
Zaradi domnevno spornega statusa parcele, katere lastnik je bil, je odstopil infrastrukturni minister Igor Maher.
Položaj ministrice brez resorja, zadolžene za Slovence po svetu, je zapustila Tina Komel. To je morala storiti zaradi političnega dogovora. Po preoblikovanju koalicije so si tega položaja namreč zaželeli v Desusu.
Druga Janševa vlada: izstop DL premešal karte
V vladi, ki jo je Janez Janša vodil leto dni, potem ko Zoranu Jankoviću ni uspelo sestaviti vlade, so odstopili le redki. Razkritje protikorupcijske komisije, da oba omenjena ne znata pojasniti izvora svojega premoženja, je poskrbelo, da so koalicijo zapustili v Državljanski listi. Odšla sta finančni minister Janez Šuštaršič in pravosodni minister Senko Pličanič.
Pahorjeva vlada: rekorderka po menjavah
Vlado Boruta Pahorja je med vsemi vladami zaznamovalo največ odhodov. Zaradi zdravstvenih razlogov jo je zapustila ministrica za lokalno samoupravo Zlata Ploštajner (SD), zaradi vožnje pod vplivom alkohola je po njenih stopinjah šel tudi naslednik Henrik Gjerkeš. Zaradi pritiskov je s tega resorja odšla tudi Duša Trobec Bučan.
Pahorja je zaradi nestrinjanj in predlogov, ki niso bili sprejeti, zapustil tudi visokošolski minister Gregor Golobič (Zares), malo kasneje sta se mu pridružili še strankarski kolegici, ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs in kulturna ministrica Majda Širca. Vodenju gospodarskega ministrstva sta se odrekla Matej Lahovnik in Darja Radić, prav tako iz Zaresa.
Zaradi zdravstvenih razlogov je zdravstveno ministrstvo zapustil Borut Miklavčič (SD), zaradi poziva računskega sodišča okoljski minister Karl Erjavec (Desus), zaradi kriminalističnih preiskav pa kmetijski minister Milan Pogačnik (SD).
Po objavi protikorupcijske komisije, da je pri najemu stavbe NPU na Dimičevi ulici šlo za korupcijo, se je z mesta notranje ministrice poslovila še Katarina Kresal (LDS).
Prva Janševa vlada: trojna menjava
Iz Janševe vlade je odletelo šest ministrov, polovica – zdravstveni Andrej Bručan, visokošolski Jure Zupan in prometni Janez Božič – na isti dan. Pred tem je Janša moral razrešiti Janeza Drobniča, saj ta ni želel oditi sam, kmetijska ministrica Marija Lukačič pa je stolček izpraznila zaradi zdravstvenih težav.
Zaradi vsebinskih nestrinjanj je ministrsko ekipo zapustil še Jože P. Damjan, minister brez listnice.
Številni ministri so odstopili tudi v prejšnjih vladah. V drugi Drnovškovi vladi so razrešili kar dvanajst članov vlade, šest jih je zapustilo Ropovo in tretjo Drnovškovo vlado, eden četrto Drnovškovo ter po dva prvo Drnovškovo in Peterletovo vlado.
