Matej Tonin izvoljen za predsednika državnega zbora

Od 90 oddanih glasov je bil en neveljaven. 80 poslancev je Tonina podprlo, devet jih je bilo proti.

Objavljeno
22. junij 2018 10.47
Posodobljeno
24. junij 2018 11.01
Matej Tonin je prevzel vodenje državnega zbora, a kot kaže, le začasno. FOTO: Leon Vidic/Delo
Sandra Hanžič, Katarina Bulatović
Sandra Hanžič, Katarina Bulatović
Poslanci osmega sklica državnega zbora so se dopoldne sestali na ustanovni seji, ki jo je do izvolitve predsednika državnega zbora vodil najstarejši poslanec Peter Jožef Česnik iz vrst Stranke Alenke Bratušek. Nekaj minut pred 17. uro je razglasil, da so poslanci je na tajnem glasovanju vodenje državnega zbora zaupali Mateju Toninu, predsedniku NSi in vodji poslancev te stranke. Prejel je 80 glasov podpore, njegovi izvolitvi je nasprotovalo devet poslancev Levice. 

Novoizvoljeni predsednik državnega zbora je takoj po izvolitvi dejal, da bo skrbel, da bo vsak glas slišan. »Dolžni smo se pogovarjati in sodelovati v dobro Slovenije, saj iskanje razlik vodi v težave, iskanje skupnih točk pa v rešitve. Svojo izvolitev vidim kot prvi korak k stabilizaciji političnega prostora,« je ocenil Tonin in dodal, da ta izvolitev ne bo ovira prihodnji koaliciji, za katero danes še ne vemo kakšna bo. Ko bo njena sestava znana, se je s tega mesta namreč pripravljen umakniti. 

Njegovo kandidaturo, pod katero je zbral 50 poslanskih podpisov iz SD, Desusa, Stranke Alenke Bratušek (SAB), SMC in NSi, je predlagal prvak LMŠ Marjan Šarec, saj poslanca iz SMC, dosedanji predsednik zbora Milan Brglez in odhajajoči premier Miro Cerar, v minulih dneh za zaprtimi vrati nista nabrala dovolj podpore.
 


Tonina je podprla tudi SDS. Kot je dejal, se je njegovo ime pojavljalo kot tisto, ki lahko poveže levico in desnico. Zaveda se, da bo njegova vloga začasna, vendar si bo prizadeval, da bodo postopki oblikovanja nove vlade tekli čim bolj gladko in da bomo do nje prišli čimprej.

Njegova strankarska kolega Jožef Horvat in Ljudmila Novak sta zatrdila, da Toninova izvolitev nikakor ne pomeni strankinega avtomatskega vstopa v koalicijo, saj o njem odločajo strankini organi. Nekdanja predsednica NSI po videnem v prejšnjem mandatu namreč dvomi v to, da lahko iste stranke - torej SMC, SD in Desus - ponovno sodelujejo v novi vladi.

Jernej Vrtovec, prav tako poslanec NSi, je dodal, da bo nadaljnje delovanje stranke odvisno od pogajanj. Ali bo postala del vladajoče koalicije, ni odvisno od kadrovanja, ampak od vsebine koalicijske pogodbe in tega, kar se bodo lahko dogovorili, je komentiral. 



Podporo so mu odrekli zgolj v Levici, ker so po njihovem mnenju v politični sredini prevladali zasebni interesi. »Preštevanje na sredini je bilo zgolj dimna zavesa za tihi dogovor z desnico. Danes imamo pred seboj kandidata desnice, ki zagovarja amerikanizacijo zdravstva in čim hitrejšo razprodajo državnega premoženja, pod vprašaj pa postavlja pravico do splava,« je edinega kandidata za vodenje DZ skritiziral Luka Mesec, vodja poslancev.

image
Marjan Šarec pravi, da so s potencialnimi koalicijskimi partnerji usklajeni v tem, da bo Tonin prvi med poslanci le določen čas. Če se bodo v koalicijskih usklajevanjih tako dogovorili, Šarec v bližnji prihodnosti pričakuje njegov odstop s tega mesta. FOTO: Leon Vidic/Delo

 

S Toninom koaliciji naproti  


Šarec je medijem pred sejo pojasnil, da je Toninova kandidatura med potencialnimi koalicijskimi partnerji usklajena, vendar je do oblikovanja takšne koalicije »še dolga pot«. Usklajeni so bili tudi v tem, da bo Tonin prvi med poslanci le določen čas. Če se bodo v koalicijskih usklajevanjih tako dogovorili, Šarec v bližnji prihodnosti pričakuje njegov odstop s tega mesta.



Cerar je povedal, da je zanje bistveno zakorakati proti oblikovanju stabilne sredinske koalicije. Skupna odločitev po njegovem nakazuje »obris neke nove sredinske koalicije.« Podobno je dejal tudi vodja poslancev SD Matjaž Han, ki je zanikal navedbe, da bi to, da novi predsednik prihaja z desnega pola, predstavljal poraz za levico. Po dneh licitacije z imeni, ga veseli, da se je večina poenotila. Nakazal je, da bodo tako prihodnji teden s predstavniki strank lahko začeli pogovore o programih. 

Tonina so podprli še poslanci Marko Bandelli (SAB), Franc Jurša (Desus), ki se je prav tako zavzel za sredinsko koalicijo in ocenil, da bo kljub svoji mladosti znal voditi poslance in Zmago Jelinčič (SNS), ki je ob tem dejal, da je levica v vedno večji zagati in da njeni predstavniki ne vedo, kaj bi storili.
 


Tonin iz stranskega v enega najpomembnejših igralcev 

Aleš Maver z mariborske filozofske fakultete:
»Moja prva asociacija ob Toninovi izvolitvi je leto 1996, ko je bil v podobnem položaju za predsednika parlamenta izvoljen Janez Podobnik iz SLS. Tudi takrat je to bila nekakšna začasna rešitev, a je ostala trajna, ko je SLS vstopila v vlado pod vodstvom LDS. Razlika je seveda v tem, da je tedaj LDS imela relativno večino in močnega voditelja. Danes nobena levosredinska stranka česa takega nima in je Toninova kandidatura lahko tudi priznanje, da se peterici okrog Šarca ni uspelo poenotiti. Po drugi strani je Tonin v podobni vlogi, kot je bil leta 2011 Gregor Virant, in bo prav lahko tudi ostal na položaju, saj bo brez NSi vlado težko sestaviti v to ali ono smer, kot je ni bilo mogoče brez Državljanske liste.«

Bogdan Biščak, analitik:
»Leva sredina je izvolila najbolj pomembnega človeka sestavljanja koalicije, saj na predsedniku državnega zbora sloni 46 glasov. Iz sorazmerno nepomembnega igralca, ki je dobil sedem mandatov, je Tonin postal eden od odločilnih igralcev. Zdaj ima dve možnosti: da se vključi v sestavljanje leve vlade ali v vlado preko sredine. Ta opcija je neskončno bolj udobna, tako v NSi kot zaradi obljub njihovim volivcem. Toninove preference, torej sestava vlade preko sredine, bodo izjemno pomembne, kar verjetno pomeni, da bo mandatar nekdo iz SDS. Mogoče je, da je Tonin izbira leve sredine, saj ji je obljubil, da bo sodeloval pri sestavljanju njihove vlade. Na levici, ki ji je glede kandidata zmanjkalo idej, upajo, da se bo to zgodilo. Ta račun je izjemno tvegan, če ne celo naiven. Verjamem, da bo Tonin na položaju tudi ostal, razen če se tej funkciji odreče sam.«

 

Brglez in Pahor pozvala k sodelovanju


Dopoldne je ustanovno sejo Česnik odprl z nagovorom, da je pred poslanci tega mandata naloga, da ponovno vzpostavijo zaupanje ljudi v politiko, in jih pozval k sprejetju zakonov, ki bodo v korist ljudi in države. Poslanci so prisluhnili Zdravljici v izvedbi parlamentarnega pevskega zbora, nato pa sta jih nagovorila Milan Brglez in predsednik republike Borut Pahor.

Brglez je na kratko dejal, da morajo vsi skupaj s samoomejevanjem priti do nujnega sodelovanja, ki omogoča sobivanje znotraj politike, znotraj treh vej oblasti in med temi vejami.

Pahor je poudaril, da imajo poslanci zelo različne poglede na stvari, vendar imajo državniško poklicanost, da te spoštujejo in usklajujejo. »Naše medsedbojno sodelovanje je elementarnega pomena za krepitev zaupanja v politiko in demokracijo. Čaka nas nekaj skupnih nalog. Med njimi je sestava nove slovenske vlade. V najkasneje 30 dneh od današnje seje moram predlagati mandatarja,« je napovedal.

S predlogom ne bo po nepotrebnem odlašal. Ko ga bo predsednik državnega zbora obvestil, da so imenovani vsi vodje poslanskih skupin, jih bo povabil na posvet o predlogu za mandatarja. Glede na izkušnje pričakuje, da se bo to zgodilo prihodnji teden ali prvi teden v juliju. Znova je pojasnil, da bo mandat podelil stranki SDS, saj je prejela največ volilnih glasov. Če pa bo v pogovorih z vodji poslancev nedvoumno ugotovil, da ima parlamentarno večino kdo drug, bo njenega predsednika Janeza Janšo ponovno povabil za skupno mizo.         


​Prva naloga poslancev je bila sestaviti mandatno-volilno komisijo (MVK) ter imenovati njenega predsednika in podpredsednika. Za predsednika so z 81 glasovi potrdili Jožeta Tanka iz SDS, za njegovo desno roko pa Tino Haferle iz LMŠ. MVK se danes že sestala na svoji prvi seji, na kateri je pregledala poročilo o izidu volitev in se seznanila s pritožbami nanj. Po koncu so na plenarni seji brez glasu proti potrdili vseh 90 poslanskih mandatov.
Vrtovec: »S Toninovo kandidaturo želimo presekati gordijski vozel, nastal po volitvah. Včasih je treba preseči delitve, zlasti ideološke, in pogledati, kaj je dobro za ljudi in državo.«