Šarec: Napake delamo vsi, vprašanje je samo, kako reagiramo potem

Premier Marjan Šarec se je o seriji odstopov razpisal na facebooku.

Objavljeno
02. marec 2019 09.32
Posodobljeno
02. marec 2019 09.59
Marjan Šarec Foto Blaž Samec
S. S.
S. S.
V vladi Marjana Šarca se zvrstila že vrsta odstopov. Pred dnevi je odstopil okoljski minister Jure Leben, včeraj državni sekretar v kabinetu premierja Peter Vilfan, odstopil je minister za kulturo Dejan Prešiček, odšel je tudi Marko Bandelli.
 
Premier Marjan Šarec se je o dogajanju razpisal na družbenem omrežju facebook.
 
»Nobena razrešitev ali odstop nista enaka drugim, vsak je zgodba zase. En minister je bil razrešen, oziroma je odstopil na mojo pobudo, dva sta mi ponudila odstop sama. Odstopa sem sprejel. Ne trdim, da ne bi mogel ravnati drugače, a vodenje vlade pomeni sprejemati odločitve. To ne pomeni, da so to slabi ljudje, temveč so si tako zagotovili, da gredo lahko s pokončno glavo naprej. Če bo v katerem od teh primerov preiskava pristojnih organov pokazala drugače, bo to seveda potem druga stvar,« je zapisal.
 

Primer Petra Vilfana

 
Kot zadnji je včeraj odstopil Vilfan, in sicer zaradi afere z davki. Za odstop se je odločil po dveh mesecih medijskih pritiskov, saj ne želi obremenjevati dela vlade in premierja. 
 
Šarec je na facebooku zapisal, da bi bila lahko zgodba drugačna: »Če bi takoj povedal, da se je zgodil prekršek (delamo jih vsi, od prometnih do še kakšnih), potem poravnal svoj dolg, bi bilo morda drugače. Ker sta mi pa tako stranka DeSUS, kakor tudi on ves čas zagotavljala, da je vse v redu in da ni bilo treba ničesar plačati, izkazalo pa se je, da je šlo za 30.000 evrov dolga, se seveda nisem mogel odločiti drugače, kot sem se. Odstop se ni zgodil zaradi »medijskega blatenja«, temveč zaradi najinega dogovora, da v primeru Fursove potrditve sam odstopi. Tukaj pa se postavi vprašanje zaupanja in možnosti nadaljnjega sodelovanja, kar pa je izrednega pomena za uspešno delo.«
 

Kaj pa primer »kradljivca« sendvičev?

 
Poslanec LMŠ Darij Krajčič je včeraj sporočil, da razmišlja, da bi preklical odstopno izjavo, potem ko je ukradel sendvič. Sprva je odstopil, ker je pozornost vzbudila njegova izjava, izrečena na seji odbora za kmetijstvo, da v trgovini ni plačal sendviča. To je storil, da bi dokazal, da noben nadzor ni popoln, potem ko je Evropo in Slovenijo zajela afera s spornim poljskim mesom. Prepričan je, da je bil to »zgolj družbeni eksperiment«.
 
Premier Šarec je v odzivu na Krajčičevo napoved razmisleka o odstopu povedal, da bo v primeru neodstopa težko še član LMŠ. Danes pa je zapisal takole: »Posploševanje in metanje vsega v isti koš, v stilu »a zdaj bomo pa zaradi sendvičev odstopali«, je lahko na prvi pogled legitimno, vendar je bolj umestno celostno in od primera do primera pogledati, kaj so vzroki in kaj posledice. Ali je dopustno, ker si moral čakati nekoliko dlje, odnesti nekaj iz trgovine, potem to v kamero povedati, nato pa vendarle iti plačat na sugestijo poslanske kolegice, ne sam od sebe. Sem si namreč podrobno ogledal posnetek. Lahko iščemo takšne in drugačne pravne razlage, vendar se vprašajmo, ali se za funkcionarja to spodobi. Verjamem, da poslanec tega ne bo nikoli več storil in ga nimam za slabega človeka.«
 

Priznanje napak in pobiranje tujih smeti

 
Šarec je na facebooku priznal, da tudi sam ni »svetnik« in da je že storil več prekrškov, da je napačno parkiral, vozil nekoliko prehitro in da ni bil privezan z varnostnim pasom. A da je takoj poravnal kazen. Se pa je ob tem pohvalil, da je odstranil tuje smeti.
 
 »Seveda pa me je, kot župana, ujel tudi »lasten«, občinski radar. Imam nekaj gozda in v tem gozdu so občinski redarji na prijavo odkrili smeti, ki jih je nekdo odvrgel. Na dom dobil obvestilo, da moram smeti odstraniti, sicer jih bodo na moje stroške. Seveda sem smeti, čeprav jih nisem jaz odvrgel, odstranil in za to tudi plačal. Če ne bi bil župan, bi se morda še kaj pritoževal , ali »hvatal krivine«, tako pa sem vedel, da od občanov ne morem zahtevat reda, če ga sam ne upoštevam. Zato sem mirno vsakemu, ki me je prosil za izbris kakšnega prekrška odvrnil, da je edina možnost, če mu sam poravnam globo. Pa še kakšna takšna prigoda bi se našla.«

»Da sklenem tole pisanje, pri vsakem takšnem primeru se porodi vprašanje, ali lahko nekomu toliko zaupam, da kot nadrejeni njegovo breme prevzamem nase, ali ne. To pa lahko storim le takrat, ko človeku zaupam do te mere, da vem, da je res vse v redu. Ko vem, da se zaveda napake, predvsem pa ne išče krivde pri drugih. Napake delamo vsi, vprašanje je samo, kako reagiramo potem,« je zapisal.