Šarec: Naša vlada ni proameriška ali proruska, je proslovenska in proevropska

Približno 3000 ljudi se je udeležilo spominske slovesnosti na Menini planini, ko so bili partizani spomladi leta 1945 »vsi za enega, eden za vse«. 

Objavljeno
06. julij 2019 18.20
Posodobljeno
06. julij 2019 18.42
Približno 50 praproščakov se je udeležilo današnje slovesnosti na Menini planini. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Menina planina – Večtisočglava množica se je danes udeležila spominske partizanske slovesnosti na Menini planini, kjer je zbranim spregovoril predsednik vlade Marjan Šarec, ki je sklepno misel končal končal z besedami »smrt fašizmu«. Gre za dogodek, ki se je zgodil spomladi pred 74-leti, ko je partizanski poveljnik, živa legenda Franc Sever Franta, iz sovražnikovega obroča z ukano iz zanesljive smrti rešil približno 500 partizanov.

Šarec je izrazil spoštovanje do partizanskih borcev, ki so se premraženi, lačni in bosi v marcu leta 1945 postavili po robu številčnejšemu in dobro oboroženemu okupatorju in po zaslugi partizanskega poveljnika Frante ostali živi. »Franc Sever Franta je pokazal svojo iznajdljivost, pogum in svojim sotovarišem vlil toliko volje, da so se uspešno prebili iz obroča,« je med drugim v govoru povedal Šarec, ki je bil velikokrat prekinjen z gromkim aplavzom približno tri tisoč zbranih udeležencev.

image
Predsednik vlade Marjan Šarec je položil venec pred spomenik padlim partizanom. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Med drugim je bil z aplavzom nagrajen tudi za izrečene besede, da so to »slavni trenutki slovenske zgodovine, ko se človeku zarosi oko«. Njim se je treba tudi zahvaliti, da imamo svojo državo, saj te sreče stoletja Slovenci nismo imeli.

 
Junaška preteklost ja, sovraštvo ne


Ljudje so iz vseh mogočih smeri že v zgodnih jutranjih urah prihajali peš na »Planino junakov«, ki jo je tako poimenoval župan občine Gornji Grad Anton Špeh, ki je hkrati izrazil ponos, da je del te junaške zgodovine slovenskega naroda, ki ga je hotel nemški okupator med štiriletno okupacijo izbrisati z obličja sveta. Iz okupatorskega obroča so takrat partizane rešili kolektivni duh, vztrajnost in pogum, je prepričan kamniški župan Matej Slapar, ki se je po mušketirsko izrazil, da so bili takrat »vsi za enega in eden za vse«.

image
Na Menini planini so vihrale tudi nekdanje slovenske in jugoslovanske zastave. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


»Junaške preteklosti ne smemo pozabiti, a na njej ne smemo graditi sovraštva,« je povedal Slapar, ki je prepričan, da narod zdaj najbolj potrebuje spoštovanje drug do drugega in enotnost. Na planini, ki so je delita občini Gornji Grad in Kamnik, so odmevale partizanske pesmi in tudi himna nekdanje Jugoslavije, in ob njenih zvokih je marsikdo stal zelo mirno.

image
Tudi mladi partizani so se udeležili slovesnosti. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Slovesnosti se je poleg legende Frante, njegove soborke Valerije Skrinjar Tvrz, Franca Bere in Rudolfa Pfeiferja udeležilo še 50 praproščakov, prvi predsednik republike Milan Kučan in med drugimi tudi Dejan Babosek, režiser igrano-dokumentarnega filma z naslovom Preboj, ki bo premierno uprizorjen oktobra letos in govori o preboju partizanov iz sovražnikovega obroča. Kratek pogovor z njim bomo objavili v ponedeljkovi številki Dela.


V Evropi bo Slovenija glasna


Predsednik Šarec je spregovoril tudi o povojni Jugoslaviji, v kateri je bil slovenski narod enakopravni član, česar »nima smisla zanikati«. »Dva zakonca, ki sta se poročila, ne moreta reči, da sta se sovražila že takrat, ko sta se poročila. Toda med zakonom je napočil trenutek, ko sta ugotovila, da ne morata biti več skupaj in to se je zgodilo tudi nam v Jugoslaviji. In prav je, da ohranjamo dobre odnose z vsemi nekdanjimi republikami naše nekdanje skupne domovine,« je povedal Šarec in hkrati opozoril, da imamo že tri desetletja svojo državo, ki jo moramo »imeti radi in jo ljubiti z vsem svojim srcem«.

image
Prvi predsednik republike Milan Kučan se ni mogel izogniti številnim oboževalkam. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Po njegovem prepričanju kakovost življenja v Sloveniji ni tako slaba, kakor bi to želeli nekateri prikazati, ker da tisti, ki so odšli v tujino, to lahko samo potrdijo. Da pa Slovenija ni postala druga Švica, je po Šarčevem prepričanju »šlo nekaj hudo narobe«. Kaj je šlo narobe, Šarec v govoru ni pojasnil. Predsednik vlade je rekel, da marsikatere skupine, med drugimi tudi upokojenci, z življenjem v domovini niso zadovoljni, da pa je na splošno življenje v Sloveniji še vedno dobro. »Naši vladi nekateri očitajo, da nas vleče v desno, drugi nam očitajo, da nas vleče v levo. Torej, gremo naravnost in gremo po pravi poti. Naša vlada ni proameriška, ne proruska, ne prokitajska. V prvi vrsti je proslovenska in proevropska. Slovenija je danes v družini narodov svobodne Evrope,« je povedal Šarec in hkrati napovedal, da se bo Slovenijo v prihodnje v Evropi bolj slišalo kakor morda doslej. 


Gost iz Korduna


Na Menino planino je prišel tudi gost iz Korduna, natančneje iz vasi Perna, kjer je med drugo svetovno vojno izgubilo življenje 350 slovenskih partizanov, ki so pokopani v skupni grobnici in kjer je nastala partizanska pesem z naslovom Na Kordunu grob do groba.

image
Predsednika vlade Marjana Šarca so po končani prireditvi okupirali navzoči na prireditvi. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Matija, ki svojega priimka ni želel razkriti, je povedal, da se je slovesnosti udeležil v spomin na svojega očeta, ki je bil partizan in je kasneje služboval v Kranju kot komandant tankovske brigade. Pravi, da je situacija na območju nekdanjih jugo republik zelo slaba, saj je »glavo dvignil fašizem, ki se ga lahko uniči samo s slogo, kakršna danes preveva na tisoče udeležencev na Menini planini«.