SDH se upira razkritju privatizacijskih pogodb

Sodišče je večkrat pritrdilo Delu, da so podatki o prodaji podjetij javni.

Objavljeno
12. avgust 2019 06.00
Posodobljeno
12. avgust 2019 06.00
Kljub odločitvam sodišča SDH ne dovoli vpogleda v devet pogodb. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Upravno sodišče je v večih različnih sodbah presodilo, da je gre pri prodaji državnih družb za ravnanje z javnimi sredstvi in da mora SDH zato Delu omogočiti vpogled v privatizacijske pogodbe. A SDH tega ni izvršil, napovedal je, da bo poskušal odločitev izpodbijati na vrhovnem sodišču.

Na Delu smo Slovenski državni holding (SDH) jeseni 2016 zaprosili za vpogled v prodajne pogodbe 9 družb, ki jih je v tistem obdobju prodal. SDH je našo prošnjo zavrnil in se pri tem skliceval na poslovno skrivnost, prav tako pa so temu kot stranski udeleženci nasprotovali kupci teh družb. Informacijski pooblaščenec je nato odločil, da so te pogodbe javne, razen osebnih podatkov, a so holding in kupca družb Elan in Adria Airways Tehnika odločitev informacijskega pooblaščenca izpodbijali na upravnem sodišču.



To je tožbo v treh različnih sodbah zavrnilo. A SDH kljub temu ni izvršil poziva informacijskega pooblaščenca, da naj nam omogoči vpogled v te pogodbe. Napovedal je namreč, da bo na vrhovno sodišče vložil predlog za dopustitev revizije in za začasno zadržanje odločbe. Vrhovno sodišče je v eni od omenjenih sodb že zavrnilo, da bi revizijo sprejelo v obravnavo.


Sodišče: Gre za porabo javnih sredstev


Prodaja državnega premoženja predstavlja porabo javnih sredstev oziroma spremembo premoženja iz ene oblike v drugo, zato morajo biti informacije o tem dostopne javnosti, v odločbi glede zahteve Dela po razkritju teh podatkov ugotavlja informacijska pooblaščenka. Pritrdilo ji je tudi upravno sodišče.

Preberite še: Poraba javnih sredstev ni poslovna skrivnost
                      Skrivanje za skrivnostjo


Kot rečeno, je upravno sodišče v treh ločenih sodbah zavrnilo tožbe dveh kupcev državnih družb in SDH zoper odločbo informacijskega pooblaščenca glede razkritja privatizacijskih pogodb. Omenjeno sodišče priznava, da je zahtevana dokumentacija poslovna skrivnost, a da se dostop do nje dovoli, če gre za porabo javnih sredstev. Nadalje ugotavlja, da SDH ni zasebno-pravni subjekt, ampak oseba javnega prava in da upravlja javna sredstva z zasledovanjem javnih ciljev: Zato je odločitev, da se mora Delu omogočiti vpogled v pogodbe pravilna.

image
Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Sodišče še ugotavlja, da ne gre za poseg v svobodno gospodarsko pobudo, glede posega v pravice kupcev državnih družb in njihovega položaja na trgu, pa dodaja, da se ti morajo zavedati, da poslujejo z osebami javnega prava. »Po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) ima namreč vsakdo pravico vedeti, kako pravne osebe javnega prava razpolagajo z javnimi sredstvi,« so zapisali.

Upravno sodišče je že leta 2015 prav tako pritrdilo, da mora SDH predhodnik - Sod razkriti pogodbe o prodaji Alpine in Etre33, kar so prav tako zahtevali novinarski kolegi.


Primer NKBM


Da poraba denarja ne more biti poslovna skrivnost, je bilo v sodnem postopku, ki je segel celo do evropskega sodišča, potrjeno tudi v primeru Nove KBM. Vrhovno sodišče je namreč konec novembra lani zavrnilo zahtevo mariborske banke po reviziji odločitve upravnega sodišča, ki je pritrdilo informacijskemu pooblaščencu, da so določeni podatki iz svetovalnih, sponzorskih in podobnih pogodb državnih družb, sklenjenih pred aprilom 2014, ko je zanje začela veljati novela ZDIJZ, javni. Evropsko sodišče je namreč vrhovnemu sodišču odgovorilo, da razkritje teh podatkov ni v nasprotju z evropsko zakonodajo, ker da gre v pogodbah za poslovno skrivnost, kot je to trdila NKBM. Že pred tem pa je naše ustavno sodišče sklenilo, da določila ZDIJZ, ki določene podatke iz pogodb družb v državni lasti opredeljujejo kot absolutno javne, ni v neskladju z ustavo. Ustavno sodišče je pri tem menilo, da je ta poseg sorazmeren s ciljem uveljavljanja javnih koristi.

image
Poraba denarja za svetovalne, sponzorske in podobne pogodbe v državnih družbah ni poslovna skrivnost. FOTO: Tadej Regent/Delo


SDH je sicer zavračal razkritje megnetograma seje nadzornega sveta, na kateri so nadzorniki leta 2015 zamenjali takratno upravo družbe. Holding je šel vse do upravnega sodišča, a je na koncu moral posnetek razkriti. Za sodbe v Delovem primeru zahteve za ustavne pritožbe niso bile vložene.


Večino odločb potrdijo


Po podatkih ministrstva za javno upravo, državni in lokalni organi so (glej grafiko) od leta 2012 letno rešili med 6000 in 9500 zahtev za dostop do informacij javnega značaja. Lani 7212, kar je dobrih 2000 manj kot leto prej. Če prosilci z odločitvijo organa niso zadovoljni lahko vložijo pritožbo pri informacijskem pooblaščencu. Teh pritožb je bilo lani 288, tri leta prej pa dobrih 300.

Letna poročila pooblaščenca razkrivajo, da so deležniki zoper odločitev informacijskega pooblaščenca lani sprožili 34 tožb na upravnem sodišču, kar je slabih 12 odstotkov izdanih odločb. Tudi v preteklih letih je delež vloženih tožb dosegal med 10 in 15 odstotki. Kot je razvidno iz grafike, sodišča polovico ali več teh tožb zavrnejo, v ostalih primerih tožbi delno ali v celoti ugodijo, zadevo vrnejo v ponovno odločanje ali spremenijo.