
Naročite se
|Prijavite se
Ljubljana - Z novelo zakona o kazenskem postopku bi po predlogu, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila SDS, vrhovnemu sodišču naložili, da mora v primerih kršite temeljnih človekovih pravic in svoboščin o zadržanju prestajanja zaporne kazni odločiti v dveh dneh. Ob noveli, ki jo bo v državnem zboru zagovarjal nekdanji notranji minister Vinko Gorenak, je 26 poslancev SDS podpisalo tudi zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora, da bi novosti tudi uzakonili.
Pličaničeva zaveza hitrejšega sojenja
Poslanci SDS se sklicujejo na zavezo, ki so jo podpisali predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, premierka Alenka Bratušek, ki je aprila odstopila, in pravosodni minister Senko Pličanič, da bi povprečen čas reševanja zadev v sodstvo skrajšali na manj kot leto.
Z novelo zaka bi po predlogu SDS določili, da morajo sodišča v kazenskih zadevah na prvi stopnji odločiti v pol leta po pravnomočnosti obtožnice, na drugi stopnji pa v treh mesecih po prejemu pritožbe in odgovorov prvostopenjskega sodišča. O zahtevah za varstvo zakonitosti v kazenskih zahtevah bi moralo vrhovno sodišče odločiti v treh mesecih, o začasnem zadržanju sodbe pa v 48 urah, če obsojeni zatrjuje, da so mu bile kršene temeljen človekove pravice ali svoboščine, kar je storil nekdanji premier in predsednik SDS Janez Janša.
Malo možnosti, da bi novela zakon postala
Po noveli bi, če je zahteva za varstvo zakonitosti že vložena, roki začeli teči od uveljavitve novele, sprememba zakona pa bi začela veljati 15 dni po objavi v uradnem listu.
O zakonih bo državni zbor, ki ga je predsednik republike Borut Pahor sicer že razpustil, lahko odločal le še na nekaj sejah. Prva bo konec prihodnjega tedna. Čez dobra dva tedna bodo volitve, čez dober mesec pa bo najverjetneje že prva seja novega državnega zbora.
Komentarji