SDS znova predlaga stoodstotno financiranje zasebnega šolstva
Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila novelo zakona, ki bi uredila ustavno sporno financiranje zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javnoveljavne programe.
Odpri galerijo
Starši so ob sprejemanju novele ZOFVI, ki so jo pripravili na izobraževalnem ministrstvu, protestirali, saj bi se njihov položaj poslabšal. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki so jo v SDS vložili že v peto, po navedbah stranke udejanja odločbo ustavnega sodišča, ki zahteva razveljavitev protiustavnosti z diskriminatornim financiranjem zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javnoveljavne programe. Država bi v skladu z novelo javne programe v zasebnih osnovnih šolah financirala v enaki višini kot v javnih šolah, torej stoodstotno.
»Predlagana sprememba zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki smo jo v poslanski skupini SDS vložili v parlamentarni postopek, omogoča nediskriminatorno financiranje teh šol,« so ob tem zapisali in spomnili, da bi zadnji predlog zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje – na koncu po vetu državnega sveta ni prestal parlamentarnega sita –, položaj otrok v zasebnih osnovnih šolah še poslabšal. Zasebne šole bi v skladu s predlogom, ki ga je zagovarjal minister Jernej Pikalo, iz proračuna namreč dobile plačanih sto odstotkov obveznega programa in nič za razširjenega, kar glede na opozorila ravnateljev zasebnih šol pomeni, da bi namesto sedanjih 85 odstotkov za oba programa povprečno prejemali okoli 65 odstotkov. Glede ureditve so imeli pomisleke tudi v zakonodajno-pravni službi DZ.
Da bi lahko vložili zakonodajni predlog, če pogovori z ministrom Pikalom ne bodo uspešni, so napovedovali tudi v NSi. Prvak Matej Tonin je pri tem sicer spomnil na pretekla neuspešna vlaganja opozicijskih zakonov. »Morda se bodo stvari zdaj kaj spremenile, ker je neka nova okoliščina. To je, da niti vladni koaliciji sami ni uspelo zagotoviti zadostne podpore, da bi jim uspelo sprejeti neko rešitev. Morda bodo v teh okoliščinah tudi nekateri poslanci vladnih strank bolj omehčani za sprejetje druge rešitve,« je povedal.
Novela, ki jo predlaga SDS, bi v veljavo stopila z začetkom leta 2020. Državni proračun bi predlagana rešitev stala 300.000 evrov na letni ravni, so v poslanski skupini povzeli podatke iz razprav v državnem zboru.
»Predlagana sprememba zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki smo jo v poslanski skupini SDS vložili v parlamentarni postopek, omogoča nediskriminatorno financiranje teh šol,« so ob tem zapisali in spomnili, da bi zadnji predlog zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje – na koncu po vetu državnega sveta ni prestal parlamentarnega sita –, položaj otrok v zasebnih osnovnih šolah še poslabšal. Zasebne šole bi v skladu s predlogom, ki ga je zagovarjal minister Jernej Pikalo, iz proračuna namreč dobile plačanih sto odstotkov obveznega programa in nič za razširjenega, kar glede na opozorila ravnateljev zasebnih šol pomeni, da bi namesto sedanjih 85 odstotkov za oba programa povprečno prejemali okoli 65 odstotkov. Glede ureditve so imeli pomisleke tudi v zakonodajno-pravni službi DZ.
Da bi lahko vložili zakonodajni predlog, če pogovori z ministrom Pikalom ne bodo uspešni, so napovedovali tudi v NSi. Prvak Matej Tonin je pri tem sicer spomnil na pretekla neuspešna vlaganja opozicijskih zakonov. »Morda se bodo stvari zdaj kaj spremenile, ker je neka nova okoliščina. To je, da niti vladni koaliciji sami ni uspelo zagotoviti zadostne podpore, da bi jim uspelo sprejeti neko rešitev. Morda bodo v teh okoliščinah tudi nekateri poslanci vladnih strank bolj omehčani za sprejetje druge rešitve,« je povedal.
Novela, ki jo predlaga SDS, bi v veljavo stopila z začetkom leta 2020. Državni proračun bi predlagana rešitev stala 300.000 evrov na letni ravni, so v poslanski skupini povzeli podatke iz razprav v državnem zboru.
Z novelo zakona v SDS predlagajo tudi spremembo dosedanjega poimenovanja »pomočnik vzgojitelja« v »vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja«, saj je po ugotovitvah stroke, ki spremlja izvajanje dejavnosti v vrtcih, v praksi v večini vrtcev že davno presežena delitev na dejavnosti, ki jih lahko opravlja samo vzgojitelj, in tiste, ki jih lahko opravlja tudi pomočnik vzgojitelja. Zato je, kot poudarjajo v SDS, treba spremeniti vse določbe zakona, ki se sklicujejo na »pomočnika vzgojitelja«, kot je bilo to že storjeno v zakonu o vrtcih.
