Ljubljana - Napovedani poseg v plače javnih uslužbencev bo, kot kaže, še bolj drastičen od pričakovanega. Potem ko je ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs prejšnji teden razkrila, da namerava v proračunu za leti 2011 in 2012 v javnem sektorju privarčevati pet odstotkov plačne mase (približno 200 milijonov evrov vsako leto), smo v uredništvu Dela pridobili pogajalska izhodišča, kako konkretno naj bi vlada to dosegla. Sindikalne pogajalce, ki se bodo v četrtek sestali z vlado, čaka hladen tuš. Poleg 244 milijonov, kolikor naj bi dali prihodnje leto, si želi vlada od javnih uslužbencev skoraj še enkrat več.
Med osmimi predlaganimi ukrepi vlade čakajo sindikate na pogajalski mizi tudi zamrznitev napredovanja v višje plačne razrede še v letih 2011 in 2012, podaljšanje neizplačevanja redne delovne uspešnosti in še naprej znižano plačilo za povečan obseg dela. Med ukrepi, ki so mišljeni kot paket in merijo na 244 milijonov prihranka v letu 2011, najdemo tudi en odstotek manj zaposlenih, zamrznitev regresa na letošnji ravni in odpravo uskladitve osnovnih plač z inflacijo.
Vlada bo sindikatom predlagala zamik odprave preostalih dveh plačnih nesorazmerij v nedogled. Februarja je s sindikati podpisala dogovor, da bo javnim uslužbencem oktobra odpravila tretjo tranšo plačnih nesorazmerij, oktobra 2011 pa še četrto in tako končala plačno reformo. Zdaj jim predlaga, da bi novi datum odprave nesorazmerij določili šele pri sestavljanju proračuna za leto 2013, torej čez dve leti.
Poleg naštetih ukrepov bo vlada predlagala še šest odstotkov nižje plače vseh zaposlenih - ali pa da poleg omenjenega enoodstotnega »naravnega« zmanjšanja števila zaposlenih 8000 javnih uslužbencev vrže na cesto.
Še vedno ima pripravljeno tudi palico. Če se sindikati s ponujenim ne bodo strinjali, jim bo v četrtek zagrozila, da lahko enak finančni prihranek doseže tudi tako, da za enajst odstotkov zniža plače vseh zaposlenih ali pa da 11 odstotkov (17.600) javnih uslužbencev odpusti.
»To je tako, kot da bi se pogajali o tem, ali nas bodo ustrelili, obesili ali pa usmrtili s strupeno injekcijo,« je namere vlade včeraj komentiral eden izmed sindikalnih pogajalcev Branimir Štrukelj.
A varčevalni predlogi vlade gredo še naprej. Po njenih fiskalnih načrtih je trenutno plačno maso, poleg naštetega, treba oklestiti za dodatnih pet odstotkov. Zato bo sindikatom predlagala, naj se v imenu javnih uslužbencev prihodnje leto (in 2012) odrečejo regresu za letni dopust, znižala bi jim rada povračilo stroškov dela, v pogajalskih izhodiščih pa vztraja tudi pri polovico nižjih zdravniških dežurstvih, ki so razburila sindikat Fides, in položajnem dodatku. Ta varčevalni paket je težak 199 milijonov evrov.
Medtem še vedno ni jasno, ali se bodo sindikati sploh pogajali ali bodo kar stavkali. Pogajalska skupina in stavkovni odbor se sestaneta v četrtek, vlada pa jih k sebi vabi ob treh popoldne. »Najprej moramo pri članstvu preveriti, ali sploh imamo mandat za pogajanja,« nam je včeraj sporočil vodja stavkovnega odbora Dušan Miščevič.
Namesto navzdol gre število javnih uslužbencev navzgor
Varčevanje je postalo letošnje evropsko politično geslo. Razen Francije so se prav vse večje ekonomije že lotile rezov, s katerimi bi rade zadržale ali zmanjšale javne izdatke in proračunski primanjkljaj. Med »varčevalci« je tudi Slovenija. Poleg načrtovane pokojninske in zdravstvene reforme, s katerima naj bi stabilizirali izdatke za zdravstveno varstvo in varno starost, so zdaj na vrsti še javni sektor in izdatki za plače. Če se vladi julija s sindikati ne bo uspelo dogovoriti, kje, kako, kdaj in koliko lahko javnim uslužbencem vzame, je zagrozila z dvema intervencijskima scenarijema: za enajst odstotkov lahko zniža osnovne plače ali za enak odstotek zmanjša število zaposlenih.
Prav zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju je tudi ena glavnih zavez vlade v izhodni strategiji, ki pa ji nekako ne uspeva. Preverili smo številke in že bežen pogled pove, da se število javnih uslužbencev - namesto da bi se z »naravnim odlivom« za odstotek na leto zmanjševalo - počasi, a nezadržno veča. Od decembra 2008 do aprila 2010 se je povečalo za dober odstotek in pol, podoben trend je opazen že od osamosvojitve.
Sedanji vladi je uspelo skrčiti upravo, torej vladne službe in upravne enote, ki so v njeni neposredni pristojnosti, ne pa tudi ministrstev, kjer je 362 več zaposlenih. Še precej manj njena protikrizna priporočila upoštevajo v širšem javnem sektorju. Številke so v letu in pol najbolj poskočile v vzgoji in izobraževanju (za 811 ljudi), zdravstvu (456) in socialnem varstvu (428).
Vlada, ki nima vpliva
V vladi si nasprotne trende od zastavljenih razlagajo predvsem s prenosom pristojnosti in ustanavljanjem novih direkcij in agencij. Več ljudi na ministrstvu za visoko šolstvo je zato, ker so tja prenesli nekatere pristojnosti Agencije za pošto in elektronske komunikacije. Na prometnem ministrstvu se je število povečalo zaradi nove direkcije za investicije. Nastalo razliko pri skladih in agencijah pa v vladi pojasnjujejo s tem, da so v register zaposlenih na ministrstvu za šolstvo in šport vnesli tudi zavode, ki jih tam še ni bilo. Pri tem priznavajo, da nimajo vpliva na zaposlovanje približno 15 odstotkov uslužbencev pri tistih osebah javnega prava, ki jih ustanavljajo občine ali pa niso financirane samo iz proračuna (šole, domovi za ostarele in podobno).
Bojan Bugarič, strokovnjak za javno upravo, nam je pred časom dejal, da se mu zdi zmanjšanje števila zaposlenih populističen ukrep, zastavljen »malce na pamet«, ki ga napovedujejo vse vlade. Pogreša empirične analize, podprte s podatki, ki bi omogočile resno razpravo, zakaj, kje in koliko ljudi je preveč, saj lahko s pavšalnim in linearnim zmanjševanjem nastane velika škoda na področjih, kjer je zaposlenih v resnici premalo. »O javnem sektorju bi težko rekli, da ima idealno število ljudi, a pri poskusih zmanjšanja smo že bili priča nekakšni številčni telovadbi, prejšnja vlada je recimo odštevala porodniške. To pa ne prinese pravih rezultatov, kjer bi bili potrebni, ampak statistično prestavljanje ljudi.«
Iz torkove tiskane izdaje Dela
Komentarji