Še brez pravega napredka pri regulaciji konoplje

Ljubljana – Potem ko zadnji dve leti parlamentarne stranke – predvsem SD in Levica – že kar tekmujejo, katera bo hitreje in »celoviteje uredila področje konoplje«, je v to tekmo vstopila še stranka Piratov. Pod svoj predlog legalizacije oziroma regulacije te rastline želijo zbrati 15.000 podpisov, nato pa ga jeseni odnesti premieru Miru Cerarju.

Od aprila, ko so prvič predstavili svoje načrte, je stranki Pirati uspelo zbrati več kot 12.000 podpisov podpornikov. Sekretar stranke Rok Andrée pravi, da so pri snovanju predloga sodelovali s civilno družbo, ki se zavzema za legalizacijo konoplje. »Vse, kar smo pripravili, temelji na delu aktivistov in strokovnjakov, ki se s konopljo ukvarjajo že zelo dolgo in o tem tudi največ vedo,« razlaga. V Piratih predlagajo regulacijo in obdavčitev trga s konopljo v rekreativne in medicinske namene, s čimer bi odpravili črni trg in kriminal ter izkoristili gospodarski potencial te vsestranske rastline. Če bi vzpostavili podoben model regulacije kot pri alkoholu, bi v državno blagajno na leto prišlo vsaj 15 milijonov evrov, ustvarili bi tudi veliko novih delovnih mest, hkrati pa bi razbremenili sodstvo in policijo, menijo v Piratih.

Obotavljanje vladajoče politike

V vladni SD, ki so pred dobrima dvema letoma pripravili svoji različici predloga legalizacije konoplje, ki pa nista bili niti v parlamentarni obravnavi, so do rešitve, ki jo ponujajo v Piratih, zelo skeptični, čeprav jo »v načelih in ciljih podpirajo«. »Morebitni legalizaciji najbolj škoduje prav njeno zagovarjanje z argumentom večjih proračunskih prilivov. Sprememba odnosa do uporabnikov drog je precej pomembnejša kot finančni prilivi,« menijo v SD. Zmanjšani stroški zaradi opustitve »nesmiselnih represivnih ukrepov« policije, sodstva, kaznovanja pa bi po njihovem bistveno bolje vplivali na javne finance kot prilivi zaradi morebitnih dajatev, kot so davki in trošarine.

Tudi sami so, pravijo, »poskušali iskati rešitve za predloge stroke, ki meni, da je dopustitev gojenja za osebno uporabo pozitiven ukrep«, a hkrati priznavajo, da ne njihov predlog ne predlog Piratov nista strokovno dodelana, da bi v praksi lahko rešila pravne zaplete zaradi napačnega in prestrogega tolmačenja mednarodnih konvencij.

»Prva in najnujnejša sprememba – ki jo uvaja tudi naš zadnji predlog novele zakona o prepovedi proizvodnje in prometa prepovedanih drog – je končanje terminološko-pravne zmede in vrnitev k izvirnim določilom mednarodnih konvencij o drogah,« razlagajo v Socialnih demokratih. »S pravilnim tolmačenjem razlik med 'kanabisom' – drogo in 'konopljo' – kulturno rastlino se vzpostavi možnost za pravilno regulacijo pridobivanja in medicinske uporabe kanabisa (droge). Obravnava konoplje kot kulturne rastline, za katero posebna dovoljenja ne bi bila več potrebna, pa daje veliko gospodarskih priložnosti.«

Še vedno odvisni od uvoza

Hkrati je treba urediti sistem licenciranja za pridobivanje kanabisa in kanabisove smole v medicinske namene na ozemlju Slovenije, saj so bolniki in zdravniki še vedno v celoti odvisni od uvoza, pravijo v poslanski skupini SD. »Ker ministrstvo za zunanje zadeve na tem področju ne izvaja nobenih aktivnosti, naš predlog predvideva vzpostavitev nadzornega organa (v okviru javne agencije), ki bi licenciral pridelovalce in izdelovalce zdravil ter izdajal dovoljenja za promet s tako imenovanimi medicinskimi drogami, ki jih je mogoče uporabiti v zdravilih. Tako bi se vzpostavili konkurenčna proizvodnja in dostopnost za vse bolnike in zdravnike.«

V Socialni demokratih pravijo, da imajo za ureditev te problematike pripravljene vse zakonodajne rešitve, ki so v zadnjih usklajevanjih s strokovno javnostjo. Če bo politična volja, menijo, je to mogoče rešiti pred koncem letošnjega leta. Potem tudi za odločitev o »legalizaciji« nemedicinske uporabe ni večjih ovir, še obljubljajo v SD.

Levica: Blokada na ministrstvu

Tudi v Levici zagotavljajo, da bodo še v tem mandatu poskušali pripraviti »ustrezno zakonodajo, ki bi omogočila predelavo, pridelavo in uporabo konoplje v industrijske, prehranske, medicinske pa tudi rekreacijske namene«. V stranki so ogorčeni nad ministrstvom za zdravje, ki da ne izpolnjuje sklepov parlamentarnega odbora za zdravstvo, soglasno sprejetih oktobra lani. »Vsi pogoji za pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene bi morali biti izpolnjeni na začetku januarja letos. A ministrstvo, kljub večkratnemu opozorilu, sklepe državnega zbora ignorira. Državni zbor je dal jasno navodilo, da je treba področje urediti ter bolnikom omogočiti brezplačno zdravljenje s konopljo in izdelki iz nje. Odgovornost, da konoplja na recept še ni dosegljiva, je izključno na ministrstvu za zdravje.«

Precej manj posluha za zamisli o legalizaciji konoplje, predvsem za rekreativno rabo, je v vodilni SMC in koalicijski partnerici Desus. Tomaž Gantar (Desus) nam je že pred časom jasno odgovoril: medicinsko uporabo konoplje podpirajo, rekreativne ne. Podobno je mnenje v vladajoči SMC, kjer so nam na naša vprašanja odgovorili na kratko: zagovarjajo uporabo konoplje v industrijske in medicinske namene, saj menijo, »da je treba bolnikom omogočiti legalen dostop do neoporečne konoplje in njenih pripravkov z znanim razmerjem glavnih kanabinoidov«.