Še daleč od konsenza, potrebnega za spremembe
Odgovori političnih strank, ki bodo danes poslale svoje pogajalce k predsedniku republike Borutu Pahorju, za zdaj še ne nakazujejo konsenza, ki je potreben za vsaj minimalno spremembo volilne zakonodaje, ki je v neskladju z ustavo, kaj šele za obsežnejše spremembe. Usklajena ni niti koalicija.
Odpri galerijo
Med okraji so v 26 letih nastale takšne razlike, da so ustavni sodniki odločili, da so v nasprotju z ustavnimi načeli pravne države, in od državnega zbora zahtevali, naj neskladje odpravi v dveh letih, torej do decembra 2020. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Kljub izhodiščem oziroma priporočilom ustavnopravnih strokovnjakov – Ciril Ribičič, Franc Grad, Igor Kaučič, Saša Zagorc in Jurij Toplak – v nov krog usklajevanj v predsedniški palači politične stranke še vedno prihajajo z različnimi idejami, kako odpraviti neustavno stanje zakona, ki določa območja volilnih okrajev. Med idejami prevladujeta dve možnosti, preoblikovanje volilnih okrajev in ukinitev okrajev z uvedbo prednostnega glasu na ravni volilnih enot.
Prednost preoblikovanja volilnih okrajev, k čemur se za zdaj na načelni ravni nagibajo v SD in Desusu, je spreminjanje z navadno večino, a spreminjanje in usklajevanje obsega okrajev glede na enako število volivcev v posameznem okraju in upoštevanje načel ustavnega sodišča bi bilo zapleteno. Med drugim so stranke pozorne na območja, na katerih imajo najvišjo volilno podporo. »K delu mesta se doda nekaj vasi in rezultat je lahko drugačen,« je slikovito opisal eden od strankarskih sogovornikov. Podobno kot predpisujejo nekatere tuje ureditve, pa bi – kot je pred kratkim pojasnil Igor Kaučič – tudi pri nas morali tovrstno usklajevanje izvajati vsakih pet do deset let.
»Čeprav se ta zakon sprejema z navadno večino, to ne pomeni, da je ta pot uskladitve z odločbo ustavnega sodišča enostavnejša,« je poudaril profesor ustavnega prava ljubljanske pravne fakultete, ki se je zavzel za odpravo okrajev in uvedbo absolutnega prednostnega glasu. Volivci bi glede na priporočilo skupine ustavnopravnih strokovnjakov svoj glas dodeljevali tako, da bi z glasovanjem za kandidata glasovali za listo. Lista bi dobila toliko glasov, kot bi bil seštevek vseh prednostnih glasov za kandidate na njej. Če pa bi volivec v nasprotju z navodilom na glasovnici oddal glas za listo kot celoto, bi bila glasovnica sicer veljavna, njegov glas pa ne bi vplival na vrstni red izvolitve kandidatov.
Poleg predsednika vlade Marjana Šarca in njegove LMŠ se za popolno ukinitev volilnih okrajev in uvedbo absolutnega preferenčnega glasu znotraj proporcionalnega sistema zavzemajo še v NSi. »Situacija, ko v parlament ni bila izvoljena naša predsednica Alenka Bratušek, čeprav je večina volivcev SAB podpirala prav njo in je dobila največje absolutno število glasov, tako ne bi mogla nastati,« so plastično opisali v SAB, ki se tako kot Levica zavzema za uvedbo prednostnega glasu, ki pa bi moral biti po njihovem mnenju relativen, po vzoru evropskih volitev, kjer je treba preseči določen količnik glasov. Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec na dvome ustavnopravnih strokovnjakov, da takšen sistem ne bi ustrezal ustavni zapovedi 80. člena naše ustave, ki zagotavlja odločilen vpliv volivcev, odgovarja, da bi morali postaviti ustrezno nizek količnik.
Največja stranka SDS poudarja, da podpira vsako spremembo, ki povečuje vpliv volivca na izvolitev poslanca in hkrati zmanjšuje centralizacijo države.
Dolgoročno tudi projektna skupina ustavnopravnih strokovnjakov predlaga korenitejše spremembe volilnega sistema, med drugim zvišanje praga za vstop liste v DZ s štirih na pet odstotkov, kar bi najverjetneje prineslo zmanjšanje števila strank vparlamentu. Okrepitev odločilnega vpliva volivcev ter manjšo razdrobljenost državnega zbora in posledično večjo stabilnost bi lahko po njihovem priporočilu med drugim uresničili tudi z uvedbo prenosljivega glasu. Volivec bi tako razvrščal kandidate v svoji volilni enoti in s tem sporočil, koga bi najprej želel videti na poslanskem sedežu in koga izbira kot svojo drugo ali tretjo izbiro, če njegova prva izbira ne bi dobila dovolj podpore. A za takšne spremembe je potrebna – za zdaj nedosegljiva – dvotretjinska večina v državnem zboru.
Poenotenja ni niti znotraj koalicije
Prednost preoblikovanja volilnih okrajev, k čemur se za zdaj na načelni ravni nagibajo v SD in Desusu, je spreminjanje z navadno večino, a spreminjanje in usklajevanje obsega okrajev glede na enako število volivcev v posameznem okraju in upoštevanje načel ustavnega sodišča bi bilo zapleteno. Med drugim so stranke pozorne na območja, na katerih imajo najvišjo volilno podporo. »K delu mesta se doda nekaj vasi in rezultat je lahko drugačen,« je slikovito opisal eden od strankarskih sogovornikov. Podobno kot predpisujejo nekatere tuje ureditve, pa bi – kot je pred kratkim pojasnil Igor Kaučič – tudi pri nas morali tovrstno usklajevanje izvajati vsakih pet do deset let.
»Čeprav se ta zakon sprejema z navadno večino, to ne pomeni, da je ta pot uskladitve z odločbo ustavnega sodišča enostavnejša,« je poudaril profesor ustavnega prava ljubljanske pravne fakultete, ki se je zavzel za odpravo okrajev in uvedbo absolutnega prednostnega glasu. Volivci bi glede na priporočilo skupine ustavnopravnih strokovnjakov svoj glas dodeljevali tako, da bi z glasovanjem za kandidata glasovali za listo. Lista bi dobila toliko glasov, kot bi bil seštevek vseh prednostnih glasov za kandidate na njej. Če pa bi volivec v nasprotju z navodilom na glasovnici oddal glas za listo kot celoto, bi bila glasovnica sicer veljavna, njegov glas pa ne bi vplival na vrstni red izvolitve kandidatov.
Poleg predsednika vlade Marjana Šarca in njegove LMŠ se za popolno ukinitev volilnih okrajev in uvedbo absolutnega preferenčnega glasu znotraj proporcionalnega sistema zavzemajo še v NSi. »Situacija, ko v parlament ni bila izvoljena naša predsednica Alenka Bratušek, čeprav je večina volivcev SAB podpirala prav njo in je dobila največje absolutno število glasov, tako ne bi mogla nastati,« so plastično opisali v SAB, ki se tako kot Levica zavzema za uvedbo prednostnega glasu, ki pa bi moral biti po njihovem mnenju relativen, po vzoru evropskih volitev, kjer je treba preseči določen količnik glasov. Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec na dvome ustavnopravnih strokovnjakov, da takšen sistem ne bi ustrezal ustavni zapovedi 80. člena naše ustave, ki zagotavlja odločilen vpliv volivcev, odgovarja, da bi morali postaviti ustrezno nizek količnik.
Največja stranka SDS poudarja, da podpira vsako spremembo, ki povečuje vpliv volivca na izvolitev poslanca in hkrati zmanjšuje centralizacijo države.
Priporočila: Korenite spremembe in višji vstopni prag
Dolgoročno tudi projektna skupina ustavnopravnih strokovnjakov predlaga korenitejše spremembe volilnega sistema, med drugim zvišanje praga za vstop liste v DZ s štirih na pet odstotkov, kar bi najverjetneje prineslo zmanjšanje števila strank vparlamentu. Okrepitev odločilnega vpliva volivcev ter manjšo razdrobljenost državnega zbora in posledično večjo stabilnost bi lahko po njihovem priporočilu med drugim uresničili tudi z uvedbo prenosljivega glasu. Volivec bi tako razvrščal kandidate v svoji volilni enoti in s tem sporočil, koga bi najprej želel videti na poslanskem sedežu in koga izbira kot svojo drugo ali tretjo izbiro, če njegova prva izbira ne bi dobila dovolj podpore. A za takšne spremembe je potrebna – za zdaj nedosegljiva – dvotretjinska večina v državnem zboru.
