Še Fakinova sanacija bolnišnic

Bolnišnice morajo sanacijo pohitriti in doseči za 20 odstotkov višji finančni učinek.
Objavljeno
21. februar 2019 12.30
Posodobljeno
21. februar 2019 12.30
Sploššna bolniššnica Murska Sobota. Foto Tadej Regent/Delo
Po začeti sanaciji bolnišnic, ki jo je zastavila prejšnja minisrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, se je lotil sanacije tudi sedanji minister za zdravje Samo Fakin. Bolnišnicam je poslal dokument z naslovom Protokol o izvajanju sanacije v javnem zdravstvenem zavodu, v katerem želi, da bolnišnice izvedejo ukrepe ne v štirih letih, kot je bilo predvideno z lanskoletno sanacijo, pač pa prej. Ukrepi morajo biti za 20 odstotkov učinkovitejši, zahteva minister.

image
Tiskovna konferenca ministrstva za zdravje Samo Fakin 11.2.2019 Ljubljana Slovenija [Samo Fakin,Ministrstvo za zdravje,Ljubljana,Slovenija] Foto Jože Suhadolnik


Izjemno zbirokratiziran in drobnjakarsko napisan dokument zahteva od bolnišnic 20 odstotkov "višji finančni učinek" ukrepov sanacije do leta 2019 oziroma 2020 namesto do leta 2021, kot je bilo predvideno prej. Sanacijski načrti, ki so jih bolnišnice pripravljale celo lansko leto, so zdaj za v koš, pripraviti jih je treba na novo.

Marjan Pintar, direktor Združenja zdravstvenih zavodov, pravi, da pomeni to dodaten pritisk na sanacijske uprave in zaposlene, ki zaradi sanacije že izvajajo boleče prilagoditve. Meni, da je nemogoče izpeljati obsežno sanacijo v krajšem času, poleg tega pa moti tudi arbitrarni pristop sanacijskega odbora in ministrstva za zdravje. Minister lahko namreč nove sanacijske ukrepe zavrne, sanacijske uprave pa krivdno razreši.

Simona Mehle iz službe za stike z javnostjo ministrstva za zdravje poudarja, da protokol ni bil napisan z namenom zamenjave sanacijskih uprav. To bi lahko naredili že mimo tega dokumenta (po 14. členu ZIUFSZZ - zakon o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov). Namen protokola je zgolj natančnejša opredelitev celotnega postopka sanacije, piše v odgovoru Delu.

Mehletova pojasni, da finančni načrt ZZZS predvideva za bolnišnice dodatna sredstva zaradi lanskoletnega povišanja plač v javnem sektorju, torej tudi v zdravstvu. Gre za 88 milijonov evrov iz javne zdravstvene blagajne in še 16 milijonov iz dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, skupaj torej za 104 milijone evrov. Dopolnilne zavarovalnice so že povišale premije, vlada pa bo splošni dogovor 2019 za razdelitev denarja v zdravstvu predvidoma sprejela danes.