Še nikoli toliko novih obrazov in kandidatov za mandatarja

Ljubljana – Bilanca nedavno razpuščenega parlamenta ponuja številne primerjave in iztočnice pred letošnjimi državnozborskimi volitvami. Šesti sklic parlamenta je zaznamovalo največ prvič izvoljenih poslancev, ki so mandat zaključili najhitreje doslej.

Usodni dogodek za druge predčasne volitve zapored je bil razpad do tedaj največje poslanske skupine PS na dvoje. Ta se je tako kot DL pojavila tik pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami in skupaj sta bili ključni, da je bilo v DZ izvoljenih največ novih obrazov doslej. Le 33 od 90 poslancev je bilo znova izvoljenih, medtem ko je do tedaj veljalo, da se je v parlament ponavadi vrnilo okoli polovica poslancev. Tokrat je nekaj tednov pred volitvami v resnih kombinacijah za uvrstitev v DZ še več političnih novink, ki bodo svoje kandidate v izogib ponavljanju zgodovine bržkone bolje »preverile« kot pred njimi PS in DL.

Ključne odločitve

Najpomembnejši zakon, ki so ga v tem mandatu kljub vsem zapletov sprejeli poslanci, je zagotovo sprememba referendumske ureditve. Dvetretjinske večine za ustavno spremembo kljub številnim pobudam dolga leta ni bilo. V tem sklicu pa so poslanske skupine vendarle našle najmanjši skupni imenovalec in uzakonile tako imenovani zavrnitveni referendum. Posledice uveljavitve so očitne, saj se je število referendumov znatno zmanjšalo, zakone pa je – tako kot v primeru arhivskega referenduma – težje »zminirati«. Omeniti velja tudi zapis fiskalnega pravila v ustavo (izvedbenega zakona poslanci še vedno niso sprejeli) in ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške k EU.

Kot dve najpomembnejši politični glasovanji tega mandata lahko označimo konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše in zaupnico vladi Alenke Bratušek, čeprav je njena koalicija nekaj mesecev kasneje razpadla. »Ta mandat je neponovljiv po poskusih oblikovanja vlad. Zoran Janković, Janez Janša, Alenka Bratušek in povsem na koncu še četrti poskus Ivana Vogrina. To je nekaj, česar v svoji parlamentarni praksi še nisem doživel in bistveno odstopa od prejšnjih mandatov,« je posebnost tokratnega šestega sklica DZ povzel njegov predsednik Janko Veber. Kdaj bo sklic novega parlamenta, še ni jasno, če ustavni sodniki julijskih volitev ne bodo prepovedali, pa bi se to utegnilo zgoditi v prvih dneh avgusta.

Ekscesi in odstopi

Poslanci so sicer delo drugič zapored končali predčasno, predsednik republike pa je DZ razpustil najhitreje doslej. Tokratni sklic se bo v zgodovino zapisal tudi po rekordnem številu zamenjav na poslanskih stolih in po nečednih zgodbah, katerih protagonisti so bili prav zastopniki volivcev.

Ivan Simčič ni mogel dokazati, da je spričevalo srednje šole v Sarajevu pristno, zato je, ko ni bil več zaželen v Desusu, postal nepovezani poslanec. Borutu Ambrožiču so na mariborski univerzi odvzeli magistrski naziv zaradi prepisovanja – odšel je iz PS in prav tako postal nepovezan. Branko Marinič (SDS) je vrnil mandat, potem ko je višje sodišče potrdilo sodbo zaradi goljufanja pri izpitu iz nemščine. Njegova strankarska kolegica Alenka Koren Gomboc pa se je pod drobnogledom javnosti znašla zaradi domnevno ponarejenega srednješolskega spričevala. Odstopila ni sama, ampak je kot nadomestna poslanka parlament zapustila potem, ko se je po padcu Janševe vlade vanj vrnil Ljubo Žnidar. Med nepovezanimi je končal tudi Ivan Vogrin, ki se mu je DL odrekla zaradi oškodovanja upnikov svojega podjetja. Več politične kulture sta pokazala Truda Pepelnik, ki je iz DL odšla zaradi napake pri vodenju birokratskega postopka, in Peter Vilfan, ki je poslanske klopi zapustil zaradi povzročitve prometne nesreče.