Še več pritiskov zaradi Janše, sodnica je neomajna

Ljubljana – Čez deset dni se začnejo sodne počitnice, ko sodišča opravljajo samo nujne zadeve. Med te spada tudi zahteva za varstvo zakonitosti v primeru Patria. To pomeni, da lahko tudi v času od 15. julija do 15. avgusta zaseda senat vrhovnega sodišča.

Če bo petčlanski senat v tem času sprejel odločitev, ima ta lahko dvoje posledic. Če bo, kot so nam pojasnili na vrhovnem sodišču, ugotovil, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, potem bo sodišče sodbo takoj vročilo predsedniku stranke Janezu Janši, ki bo nato nemudoma izpuščen iz zapora. Če pa bo senat sklenil, da je zahteva neutemeljena, saj ni ugotovljena kršitev, na katero se sklicuje pritožnik oziroma je vložena zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja – to pa ni stvar presoje v postopku odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti –, potem bo sodba stranki vročena po sodnih počitnicah.

Tožilstvo še ni odgovorilo

Vrhovno državno tožilstvo ima čas za odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti do srede, 9. julija. Po naših informacijah zahteva izhaja predvsem iz treh ločenih mnenj ustavnih sodnikov Mitje Deisingerja, Ernesta Petriča in Jana Zobca, ki se ob presoji ustavne pritožbe Janeza Janše niso strinjali z večinsko odločitvijo šesterice ustavnih sodnikov, naj se o morebitnih kršitvah najprej izreče vrhovno sodišče. Do včeraj tožilstvo odgovora še ni poslalo.

Med čakanjem na odločitev vrhovnih sodnikov pa se marsikaj dogaja pred sodno stavbo in v njej. Nekateri sodniki pravijo, da česa podobnega v dolgoletni karieri še niso doživeli. Janševi podporniki s prižiganjem sveč na Tavčarjevi 9 vsak dan demonstrirajo ogorčenje nad krivico, ki da se je zgodila prvaku SDS, in terjajo takojšnjo odločitev vrhovnega sodišča. Govorijo o popačeni demokraciji in razkroju pravne države, glavni tarči očitkov pa sta predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in sodnica poročevalka vrhovna sodnica Vesna Žalik.

Sodnik proti sodnici

Od Vesne Žalik tudi vodja kazenskega oddelka vrhovnega sodišča Marko Šorli, sicer vnet zagovornik notranje neodvisnosti sodnikov, terja, naj brez odlašanja skliče senat, ki bo odločal o prekinitvi Janševe zaporne kazni. Žalikova vztraja, da je nujno pred odločitvijo preštudirati zahtevo za varstvo zakonitosti in sodbi obeh sodišč, saj lahko odločitev »o prekinitvi kazni v določenem smislu prejudicira odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti in se zato sklep izda, če je podana velika verjetnost, ki meji že skorajda na gotovost, da bo vložnik z zahtevo uspel«. Šorli se je v odgovoru Zboru za republiko ponovno javno zavezal, da »bom storil vse, kar je v moji pristojnosti in moči, da bo odločanje v zadevi pošteno, to je zakonito, pravično in v razumnem roku«.

Dr. Marijan Pavčnik z ljubljanske pravne fakultete ob pritiskih na sodstvo pravi, »da v pravni državi ne odloča ulica, ampak je treba o legitimnih zahtevah odločati v predvidenih postopkih. Obsojenca naj se izpusti, vrhovno sodišče pa naj o zahtevi za varstvo zakonitosti presodi v miru in brez pritiskov v postopku, ki lahko traja kar nekaj mesecev.« Dr. Marko Pavliha s fakultete za pomorstvo in promet pa meni, da je »pravosodje postalo javno stranišče, ki tudi zaradi tega sámo ne more biti brezmadežno, saj je vseskozi na medijskem in političnem prangerju. V temačnosti shirane pravne, politične in obče kulture si je še posebej priporočljivo zapomniti naslednje postulate vladavine prava, ki so zapisani v mednarodni publikaciji Vladavina prava: vodnik za politike: Izredno pomembno je, da politiki javno sprejemajo in spoštujejo neodvisnost ter nepristranskost pravosodja. Politiki, na primer, ne smejo dajati mnenja o tem, kakšen naj bi bil po njihovem mnenju zaželen izid neke zadeve, ki je v obravnavi pred sodiščem, preden sodišče sprejme odločitev. To bi lahko sodniki in splošna javnost razumeli kot zunanji pritisk z namenom vplivati na izid zadeve.« Pavliha tudi meni, da je prav, da vrhovno sodišče čimprej odloči, »vendar hitrost ne sme ogroziti kakovosti odločitve, ki v tako zajetni in težki zadevi ni mačji kašelj.«

Molk

O dogajanju pa za zdaj molčita sodni svet in sodniško društvo. Predsednik sodnega sveta vrhovni sodnik Janez Vlaj nam je pojasnil, da je seja sodnega sveta sklicana v četrtek, 10. julija, sam pa dogajanja ne želi komentirati, saj da to ne bi bilo primerno, ker je zadeva še v sodnem odločanju. Dan pred sejo sodnega sveta se bo sestal tudi glavni odbor sodniškega društva, njegova predsednica Janja Roblek pred tem, kot nam je sporočila, prav tako ne želi dajati izjav.

Na vrhovnem sodišču so nam še pojasnili, da so vsi dokumenti v zadevi Patria – ti prek Odbora 2014 redno najdejo tudi pot v javnost – del spisa in na vpogled tudi strankam v postopku oziroma njihovim zastopnikom.