Še veliko vprašajev do potrditve mandatarja
Do prihodnjega petka imajo stranke še čez glavo dela.
Odpri galerijo
Ljubljana – Prihodnji petek, 17. avgusta, bo seja državnega zbora, na kateri bodo poslanci glasovali o kandidaturi Marjana Šarca za mandatarja. Organi strank SMC, SD in LMŠ so včeraj potrdili podporo, nerešenih pa ostaja še precej vprašanj.
Svet stranke SMC je včeraj soglasno podprl Šarčevo kandidaturo, kako naprej, pa je odvisno od več dejavnikov. »Sporazum o partnerstvu moramo javnofinančno ovrednotiti in potem na podlagi razpoložljivega določiti prioritete. Naš osnovni kriterij je zagotavljanje stabilnosti in razvoja,« je komentiral prvak SMC Miro Cerar. Po njegovih besedah mora biti skupni cilj vseh delati učinkovito v korist državljanov in države. Cerar je med tistimi, ki so bolj kritični do drže Levice: »Vsebinsko smo jim popuščali bolj, kot bi jim, če bi vedeli, da nočejo biti član vlade in prevzeti odgovornosti.« Glede protokola o sodelovanju, v katerem je Levica med drugim menda zahtevala, da bi dajala soglasje k vsakemu ministru posebej, je spomnil na ustavno ureditev, ki vladi in ministrstvom daje avtonomen položaj, nadzor ministrov zunaj ustavnih okvirov pa ni niti dopusten. Nekatere predloge Levice so upoštevali, druge pa nadgradili.
Kot primerno so pogodbo o partnerskem sodelovanju ocenili člani predsedstva SD. V prihodnjih dneh se bodo do nje opredelili še lokalni odbori. »Pogodba je socialna, omogoča zaščito ljudi, ki jim je najtežje, govorim o dvigu minimalne plače in pokojnin. Po končanem prehodnem obdobju bodo zadnje višje od praga revščine. Predvidena so večja vlaganja v razvojno infrastrukturo in kulturo, pogodba je torej razvojno naravnana,« je strnil prvak SD Dejan Židan, ki meni, da bi bilo lažje in učinkoviteje delati, če bi bila Levica del koalicije, a so tudi pripravljeni na koalicijo petih strank.
Izvršni odbor LMŠ je prav tako potrdil vsebinski del sporazuma o partnerstvu in vložitev kandidature predsednika stranke Marjana Šarca za mandatarja.
Predsednik Desusa Karl Erjavec je že prejšnji teden sporočil, da so organi njihove stranke dali soglasje za to, da bodo del levosredinske vlade. Izmed peterice je zdaj torej največ neznank okrog Saba, ki bo prispeval glasove za Šarčevo mandatarstvo. Alenka Bratušek naj bi bila odločena, da bo svetu stranke dala v tehtanje šele povsem usklajeno koalicijsko pogodbo. Menda pa ne more zagotoviti, da bo svet tudi potrdil vstop v koalicijo. V tem primeru bi, kot Levica, sodelovali projektno. Vendar obstaja dilema o Sabu, ali hoče biti del vlade ali Alenka Bratušek s tem le dviguje ceno stranki pri pogajanjih, je v tem trenutku mogoče le ugibati.
Če bo Šarec v državnem zboru dobil potrebno podporo, bo precejšen zalogaj, s katerim se bo moral ukvarjati, kadrovski razrez. Seja, na kateri bo glasovanje o mandatarju, pa ne bo v ponedeljek, kot je bilo napovedano, temveč – po posvetih s službami v državnem zboru, naj upoštevajo vse ustavne, zakonske in poslovniške roke – šele v petek, 17. avgusta. Na njej pa ne bodo odločali o predlogu, da bi prvak SD Dejan Židan postal novi predsednik državnega zbora. Vzroki za to so proceduralni. Parlament še nima nobenega od predvidenih treh podpredsednikov, vsaj enega pa mora imeti, da lahko vodi sejo od takrat, ko bo prvak NSi Matej Tonin odstopil s funkcije, do imenovanja novega predsednika. Torej je pričakovati, da bodo najprej izbrali podpredsednika, potem pa se bo začel postopek izbire Židana na čelo državnega zbora.
»Najnujneje je, da se hitro izvoli mandatar in pridemo do kakovostne vlade, da začne delati v korist ljudi. Kdaj bom postal predsednik državnega zbora, je manj pomembno,« je komentiral Židan in dodal, da sam ni vztrajal pri tej funkciji, a da ni bilo nobenega drugega interesenta.
Miro Cerar pa je glede Židanove kandidature dejal, da se je »Šarec pač odločil za upoštevanje numeričnega kriterija«, saj je bila SD na volitvah nekoliko uspešnejša od SMC, in da je bil po tem političnem ključu v ponedeljek tudi s privolitvijo SMC prvak SD izbran za kandidata za predsednika DZ. »Si pa želim, da bi bili pri nadaljnjih postopkih kandidatur v igri tudi bolj kompetenčni kriteriji,« je še dodal Cerar.
Židana so v zadnjih tednih omenjali zlasti v povezavi z gospodarskim resorjem. SD naj bi pripadla še tri ministrstva, neuradno naj bi se zanimali za kulturno in šolstvo, kamor bi se vrnil Jernej Pikalo, menda pa ne nasprotujejo več temu, da bi imeli še naprej ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, vendar ne z Anjo Kopač Mrak, ki je že prej dejala, da si ne želi novega mandata.
Neuradno naj bi si v LMŠ poleg predsednika vlade želeli še ministrstvo za notranje zadeve in za finance, vladno službo za evropsko kohezijo, morda tudi zdravstveni resor.
Prvaka Desusa Karla Erjavca naj bi zanimalo ministrstvo za obrambo, Alenka Bratušek pa je bila omenjana kot nekakšna superministrica, ki bi bila podpredsednica vlade in bi usklajevala več resorjev.
Svet stranke SMC je včeraj soglasno podprl Šarčevo kandidaturo, kako naprej, pa je odvisno od več dejavnikov. »Sporazum o partnerstvu moramo javnofinančno ovrednotiti in potem na podlagi razpoložljivega določiti prioritete. Naš osnovni kriterij je zagotavljanje stabilnosti in razvoja,« je komentiral prvak SMC Miro Cerar. Po njegovih besedah mora biti skupni cilj vseh delati učinkovito v korist državljanov in države. Cerar je med tistimi, ki so bolj kritični do drže Levice: »Vsebinsko smo jim popuščali bolj, kot bi jim, če bi vedeli, da nočejo biti član vlade in prevzeti odgovornosti.« Glede protokola o sodelovanju, v katerem je Levica med drugim menda zahtevala, da bi dajala soglasje k vsakemu ministru posebej, je spomnil na ustavno ureditev, ki vladi in ministrstvom daje avtonomen položaj, nadzor ministrov zunaj ustavnih okvirov pa ni niti dopusten. Nekatere predloge Levice so upoštevali, druge pa nadgradili.
Preberite tudi:
Volivci niso naklonjeni ideji ponovnega odhoda na volitve
Nova vlada naj bo v službi ljudi, ne lastnih interesov
Volivci niso naklonjeni ideji ponovnega odhoda na volitve
Nova vlada naj bo v službi ljudi, ne lastnih interesov
Skrivnostna Sab
Kot primerno so pogodbo o partnerskem sodelovanju ocenili člani predsedstva SD. V prihodnjih dneh se bodo do nje opredelili še lokalni odbori. »Pogodba je socialna, omogoča zaščito ljudi, ki jim je najtežje, govorim o dvigu minimalne plače in pokojnin. Po končanem prehodnem obdobju bodo zadnje višje od praga revščine. Predvidena so večja vlaganja v razvojno infrastrukturo in kulturo, pogodba je torej razvojno naravnana,« je strnil prvak SD Dejan Židan, ki meni, da bi bilo lažje in učinkoviteje delati, če bi bila Levica del koalicije, a so tudi pripravljeni na koalicijo petih strank.
Izvršni odbor LMŠ je prav tako potrdil vsebinski del sporazuma o partnerstvu in vložitev kandidature predsednika stranke Marjana Šarca za mandatarja.
Predsednik Desusa Karl Erjavec je že prejšnji teden sporočil, da so organi njihove stranke dali soglasje za to, da bodo del levosredinske vlade. Izmed peterice je zdaj torej največ neznank okrog Saba, ki bo prispeval glasove za Šarčevo mandatarstvo. Alenka Bratušek naj bi bila odločena, da bo svetu stranke dala v tehtanje šele povsem usklajeno koalicijsko pogodbo. Menda pa ne more zagotoviti, da bo svet tudi potrdil vstop v koalicijo. V tem primeru bi, kot Levica, sodelovali projektno. Vendar obstaja dilema o Sabu, ali hoče biti del vlade ali Alenka Bratušek s tem le dviguje ceno stranki pri pogajanjih, je v tem trenutku mogoče le ugibati.
Kdo bo kje
Če bo Šarec v državnem zboru dobil potrebno podporo, bo precejšen zalogaj, s katerim se bo moral ukvarjati, kadrovski razrez. Seja, na kateri bo glasovanje o mandatarju, pa ne bo v ponedeljek, kot je bilo napovedano, temveč – po posvetih s službami v državnem zboru, naj upoštevajo vse ustavne, zakonske in poslovniške roke – šele v petek, 17. avgusta. Na njej pa ne bodo odločali o predlogu, da bi prvak SD Dejan Židan postal novi predsednik državnega zbora. Vzroki za to so proceduralni. Parlament še nima nobenega od predvidenih treh podpredsednikov, vsaj enega pa mora imeti, da lahko vodi sejo od takrat, ko bo prvak NSi Matej Tonin odstopil s funkcije, do imenovanja novega predsednika. Torej je pričakovati, da bodo najprej izbrali podpredsednika, potem pa se bo začel postopek izbire Židana na čelo državnega zbora.
»Najnujneje je, da se hitro izvoli mandatar in pridemo do kakovostne vlade, da začne delati v korist ljudi. Kdaj bom postal predsednik državnega zbora, je manj pomembno,« je komentiral Židan in dodal, da sam ni vztrajal pri tej funkciji, a da ni bilo nobenega drugega interesenta.
Miro Cerar pa je glede Židanove kandidature dejal, da se je »Šarec pač odločil za upoštevanje numeričnega kriterija«, saj je bila SD na volitvah nekoliko uspešnejša od SMC, in da je bil po tem političnem ključu v ponedeljek tudi s privolitvijo SMC prvak SD izbran za kandidata za predsednika DZ. »Si pa želim, da bi bili pri nadaljnjih postopkih kandidatur v igri tudi bolj kompetenčni kriteriji,« je še dodal Cerar.
Morda vas zanima tudi:
Resnica je drugačna, kot vam jo prikazujejo
Intervju z Antonom Papežem: Nihče ni dobil mandata zato, da bi delal škodo državljanom
Poglejte najnižje plače, pa boste videli, zakaj primanjkuje delavcev
Vzgoja po dansko: otroci morajo predvsem biti otroci in se igrati
Resnica je drugačna, kot vam jo prikazujejo
Intervju z Antonom Papežem: Nihče ni dobil mandata zato, da bi delal škodo državljanom
Poglejte najnižje plače, pa boste videli, zakaj primanjkuje delavcev
Vzgoja po dansko: otroci morajo predvsem biti otroci in se igrati
Erjavca zanima ministrstvo za obrambo
Židana so v zadnjih tednih omenjali zlasti v povezavi z gospodarskim resorjem. SD naj bi pripadla še tri ministrstva, neuradno naj bi se zanimali za kulturno in šolstvo, kamor bi se vrnil Jernej Pikalo, menda pa ne nasprotujejo več temu, da bi imeli še naprej ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, vendar ne z Anjo Kopač Mrak, ki je že prej dejala, da si ne želi novega mandata.
V SMC, kjer je prav želja po vodenju parlamenta pripeljala do dokončnega razkola med Mirom Cerarjem in Milanom Brglezom, so menda že junija opustili željo po tem, Cerar pa je zadnje tedne najpogosteje omenjan kot kandidat za zunanjega ministra, ki pa bi ob zunanjem sodelovanju Levice utegnil biti bolj zahteven resor, kot se mogoče zdi. Pri nerešenih vprašanjih priznanja Palestine in arbitraže bi se lahko pokazale precejšnje razpoke. Neuradno je slišati, da bi gospodarsko ministrstvo lahko ostalo v rokah SMC in da bi ga še naprej vodil Zdravko Počivalšek, pri čemer ni skrivnost, da je Počivalšek skeptičen do tega, da bi bilo mogoče v vladi z Levico voditi prodorno gospodarsko politiko. Negotovo je tudi, koliko utegne Počivalšku škoditi zgodba s protikorupcijsko komisijo in neprijavo nedovoljenega lobiranja. SMC pa bi obdržal tudi infrastrukturno ministrstvo.
Neuradno naj bi si v LMŠ poleg predsednika vlade želeli še ministrstvo za notranje zadeve in za finance, vladno službo za evropsko kohezijo, morda tudi zdravstveni resor.
Prvaka Desusa Karla Erjavca naj bi zanimalo ministrstvo za obrambo, Alenka Bratušek pa je bila omenjana kot nekakšna superministrica, ki bi bila podpredsednica vlade in bi usklajevala več resorjev.