Sedem tisočakov na mesec za inštitut, ki ni nikoli zaživel

Ljubljana – Na nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni (NIOSB), ki ni nikoli zaživel, so do danes potrošili skoraj 331 tisoč evrov. Mesečno se znesek zaradi plačila petim zaposlenim poviša še za dobrih sedem tisoč evrov. In tako bo še nekaj časa.

Od tedaj, ko je Cerarjeva vlada decembra 2017 sprejela sklep o ustanovitvi inštituta, pa do njegovega vpisa v sodni register, sta minila dobra dva meseca. Zdaj mineva že skoraj pol leta, odkar je nekdanji minister za zdravje Samo Fakin naznanil konec inštituta, pa slednji še kar živi.

Fakin pravi, da je zaupal pravni službi na ministrstvu, da bo zadevo izpeljala in ne ve, zakaj je še niso: »Ob vsem tedanjem delu nisem preverjal ali je bilo po moji odločitvi nekaj uresničeno ali ne.«

Počasni postopki

Iz odgovora ministrstva za zdravje na poslansko vprašanje Jelke Godec izhaja, da vlada sklepa o začetku likvidacije javnega zdravstvenega zavoda NIOSB še ni obravnavala. Na podlagi odloka o prenehanju omenjenega zavoda, ki je bil sprejet konec februarja letos, je ministrstvo pripravilo predlog sklepa o začetku likvidacije. Ta je bil že v medresorskem usklajevanju, a je z imenovanjem novega ministra – Aleša Šabedra prešel v ponovno interno usklajevanje.

Na ministrstvu so v torek dodatno pojasnili, da bo priprava dokončnega gradiva povezanega s postopkom redne likvidacije izvedena do konca tega meseca, v začetku junija pa bo vlada odločila, da se začne postopek likvidacije.

Izbran likvidacijski upravitelj bo potem objavil poziv upnikom, naj prijavijo svoje terjatve v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni od dneva objave, premoženja pa v skladu z načelom varstva upnikov ne bo mogoče razdeliti pred potekom šestih mesecev od izteka roka poziva upnikom za prijavo terjatev. Iz tega izhaja, da bo do dokončnega zaprtja inštituta minilo še nekaj časa. Ob tem se utegne zadeva dodatno zaplesti še ob vprašanju, če se sme zakon o gospodarskih družbah sploh uporabljati za likvidacijo javnega zavoda. Slednje namreč ne ureja nobena druga področna zakonodaja.

Zagotovljene plače

Dokler nejasnosti ne bodo razčiščene in likvidacija ne bo izpeljana, bo pet zaposlenih na inštitutu prejemalo reden mesečni dohodek. Direktor Brane Dobnikar dobiva 4036 evrov bruto na mesec, zdravniki Gorazd Košir, Lučka Kosec in Uroš Mazić so kot nosilci dejavnosti zaposleni za štiri ure na teden (desetodstotna zaposlitev) z osnovno plačo 386,90 bruto, zdravnica Mojca Grošelj Grenc pa za dvajsetodstotno zaposlitev prejema 796,56 evra bruto.

Glede na to, da inštitut ne deluje, nas je zanimalo, če so omenjeni zdravniki morda razmišljali, da bi se tamkajšnjemu dohodku odpovedali. Nihče od njih na vprašanje, ki smo ga naslovili po elektronski pošti, do konca redakcije ni odgovoril.

»Po meni znanih podatkih naj bi ministrstvo vodilo postopek likvidacije Inštituta, kar pa seveda ni odvisno od mene in samega trenutnega statusa NIOSB. V tem času opravljam za inštitut tekoče posle, ki morajo biti urejeni skladno z zakonodajo,« je situacijo orisal Dobnikar. Iz portala plač javnega sektorja izhaja, da je od avgusta lani do marca letos na inštitutu, ki ni še niti začel opravljati dejavnosti, z dodatki zaslužil 32.288 evrov bruto, 922 evrov je dobil povrnjenih stroškov in 842 evrov regresa.