Sedem vprašanj in odgovorov ob začetku študijskega leta
Le nekaj dni nas loči do 1. oktobra, zato smo pripravili pregled ključnih informacij, ki vam bodo pomagale pri uspešnem vstopu v novo študijsko leto.
Odpri galerijo
Študentov, ki študirajo na slovenskih fakultetah, je iz leta v leto vse manj. FOTO: Mavric Pivk/Delo
V ponedeljek se bo začelo novo študijsko leto, ko bo za šolske klopi prvič sedlo 11.119 študentov, ki so bili v prvem spomladanskem roku sprejeti na slovenske univerze. Letos je bilo razpisanih 18.147 prijavnih mest, kar je dobrih štiristo mest manj kot lani, v prvem roku pa se je na želeno študijsko smer prijavilo še manj študentov, kot je bilo razpisanih mest (14.864).
Vseh študentov, ki v Sloveniji študirajo na visokošolskih zavodih, je drugače vsako leto manj. Že v študijskem letu 2016/2017 je število vseh študentov prvič po študijskem letu 1998/1999 upadlo pod 80.000.
Vsem študentom, ki niso v delovnem razmerju in ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, pripada pravica do zdravstvenega varstva, štipendiranja, subvencije za prevoz, prehrano in bivanje, družinske pokojnine in do možnosti dela prek študentskega servisa.
Z dopolnitvijo 26. leta status študenta ne preneha veljati, vendar nekatere ugodnosti, ki iz statusa izhajajo, prenehajo veljati. Študentje, starejši od 26 let, si morajo tako sami kriti obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Delo prek študentskega servisa lahko študent še naprej nemoteno opravlja, vendar le pod pogojem, da se je na študij vpisal pred dopolnjenim 26. letom in od vpisa ni minilo več kot šest let oziroma več kot štiri leta na podiplomski stopnji, so zapisali na Študentski svetovalnici.
Vpis za vse študijske programe javnih visokošolskih zavodov v Sloveniji bo potekal najkasneje do 30. septembra. Iz upravičenih razlogov lahko pristojni organi ugodijo prošnji kandidata in rok vpisa podaljšajo do 30. oktobra. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport opozarjajo, da dejstvo, da je letos 30. september nedelja, ni relevantno. Zakon o visokem šolstvu (ZViS) jasno določa skrajni rok za izvedbo vpisa, materialni rok pa z izjemo upravičenih razlogov, kar so lahko le izjemne okoliščine, ni podaljšljiv.
Če želite zaprositi za štipendijo, morate pristojnim organom posredovati ustrezna dokazila. Če želite zaprositi za Zoisovo štipendijo, imate čas samo še do 5. oktobra, če se potegujete za državno štipendijo, pa ni določenega specifičnega roka za oddajo vloge. Če vloge ne oddate do začetka novega študijskega leta, bo štipendijsko razmerje prešlo v mirovanje, a se bo ponovno vzpostavilo, ko boste posredovalo vso potrebno dokumentacijsko gradivo.
Študijski koledar in izpitna obdobja se med posameznimi fakultetami razlikujejo. Študentje lahko izpite v vsakem študijskem letu opravljate v dveh izpitnih obdobjih, v zimskem in poletnem, v vsakem izpitnem obdobju pa imate za posamezni predmet razpisanih več izpitnih rokov.
Subvencionirana prehrana je za študente z veljavnim statusom možna šele s 1. oktobrom, ko se uradno začne novo študijsko leto. Vsi, ki se v sistem subvencionirane prehrane vpisujete prvič, morate na spletnem portalu www.studentska-prehrana.si najprej opraviti registracijo. Po prvi prijavi se morate v 90 dneh osebno zglasiti na najbližji točki SŠP, kamor prinesete osebni dokument, potrdilo o vpisu v tekoče študijsko leto, številko prijavnice, ki je na zgornjem delu vpisnega obrazca, in mobilni telefon.
Na točki SŠP si nato izberete način identificiranja pri koriščenju subvencionirane prehrane. Lahko se odločite za brezplačno možnost identificiranja s telefonsko številko, če tega nočete, pa lahko izberete tudi možnost brezstične kartice, za katero boste odšteli 15 evrov. Na spletnem portalu lahko sproti preverjate tudi preteklo porabo in stanje prostih subvencij. Vrednost posamezne subvencije je 2,63 evra, razliko pa doplačate neposredno pri ponudniku prehrane.
Na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU) vsem študentom svetujejo, naj se v sistem subvencionirane prehrane vpišejo že septembra, saj je oktobra na točkah SŠP zaradi vpisa velika gneča. Če imate že urejen vpis na izbrani fakulteti, se v sistem vpišite čim prej.
Subvencionirana prehrana se lahko omogoča le med 8. in 21. uro, vsak dan pa lahko študentje koristite dve subvenciji v razmiku štirih ur. Na mesečni ravni pa vam pripada toliko subvencij, kolikor je delovnih dni. Med 15. julijem in 15. avgustom sistem ne deluje, zato v tem obdobju ni mogoče koristiti subvencij. Vse subvencije, ki vam jih ne bo uspelo porabiti do 15. julija, boste lahko koristili od 15. avgusta.
Za letošnje študijsko leto je bilo v treh univerzitetnih središčih skupaj razpisanih 11.926 mest, in sicer 4050 mest za nov sprejem ter 7876 za podaljšanje bivanja in 15 mest, ki so namenjena študentom s priznano mednarodno zaščito. Višina subvencije v študijskem letu 2018/2019 znaša 21,50 evra za javne dijaške in študentske domove, za zasebne domove pa 32 evrov.
Povprečna cena stanarine v študentskih domovih v Ljubljani znaša 70,25 evra. Največ boste odšteli za enoposteljno sobo v domu na Litostrojski, in sicer 124,18 evra na mesec. Najbolj ugodne stanarine pa so v domu Akademski kolegij (dom GE59), kjer boste za posteljo vsak mesec odšteli 41,25 evra.
V Mariboru se cene gibljejo od 73,50 evra na mesec, kolikor boste odšteli za ležišče v dvoposteljni sobi, pa vse do 183 evrov za apartma v Domu študentov in gostujočih profesorjev. Na Primorskem pa se še vedno spopadajo z veliko problematiko pomanjkanja števila razpoložljivih mest v študentskih domovih. Povprečna cena v študentskem domu v Kopru znaša 114 evrov, v Portorožu pa 107 evrov na mesec.
»Na Obali imamo pereč problem s pomanjkanjem ležišč v javnih študentskih domovih. Ta problem rešujemo tako, da študente napotujemo v dijaško-študentske domove, v zasebne domove in z nastanitvami pri koncesionarjih zasebnikih. Pri koncesionarjih imamo na razpolago 600 subvencij,« je pojasnila Dubravka Ražman, strokovna sodelavna na Univerzi na Primorskem.
Poleg cenejše prehrane študentom pripada tudi možnost subvencioniranega prevoza. Na voljo imate kartico za integrirani javni potniški promet (IJPP), ki velja za prevoz z vlakom, medkrajevnim avtobusom ter mestnim prometom v Ljubljani in Mariboru. Če študirate v Kopru, boste za mesečno vozovnico odšteli deset evrov.
Na Slovenskih železnicah si lahko mladi do 26. leta za deset evrov priskrbite tudi kartico ugodnosti, s katero nato v notranjem prometu vozovnice kupujete 30 odstotkov ceneje. Z omenjeno kartico si lahko zagotovite popust tudi v mednarodnem prometu s Hrvaško, in sicer 50-odstotni popust ter popust Railplus v višini 25 odstotkov za nakup mednarodnih direktnih vozovnic.
Vseh študentov, ki v Sloveniji študirajo na visokošolskih zavodih, je drugače vsako leto manj. Že v študijskem letu 2016/2017 je število vseh študentov prvič po študijskem letu 1998/1999 upadlo pod 80.000.
Katere ugodnosti študentskega statusa lahko študentje koristijo?
Vsem študentom, ki niso v delovnem razmerju in ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, pripada pravica do zdravstvenega varstva, štipendiranja, subvencije za prevoz, prehrano in bivanje, družinske pokojnine in do možnosti dela prek študentskega servisa.
Kaj se spremeni, ko študent dopolni 26 let?
Z dopolnitvijo 26. leta status študenta ne preneha veljati, vendar nekatere ugodnosti, ki iz statusa izhajajo, prenehajo veljati. Študentje, starejši od 26 let, si morajo tako sami kriti obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Delo prek študentskega servisa lahko študent še naprej nemoteno opravlja, vendar le pod pogojem, da se je na študij vpisal pred dopolnjenim 26. letom in od vpisa ni minilo več kot šest let oziroma več kot štiri leta na podiplomski stopnji, so zapisali na Študentski svetovalnici.
Ena najbolj priljubljenih ugodnosti študentskega statusa je zagotovo subvencionirana prehrana. FOTO: Thinkstock
Katerih rokov ne smete zamuditi?
Vpis za vse študijske programe javnih visokošolskih zavodov v Sloveniji bo potekal najkasneje do 30. septembra. Iz upravičenih razlogov lahko pristojni organi ugodijo prošnji kandidata in rok vpisa podaljšajo do 30. oktobra. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport opozarjajo, da dejstvo, da je letos 30. september nedelja, ni relevantno. Zakon o visokem šolstvu (ZViS) jasno določa skrajni rok za izvedbo vpisa, materialni rok pa z izjemo upravičenih razlogov, kar so lahko le izjemne okoliščine, ni podaljšljiv.
Če želite zaprositi za štipendijo, morate pristojnim organom posredovati ustrezna dokazila. Če želite zaprositi za Zoisovo štipendijo, imate čas samo še do 5. oktobra, če se potegujete za državno štipendijo, pa ni določenega specifičnega roka za oddajo vloge. Če vloge ne oddate do začetka novega študijskega leta, bo štipendijsko razmerje prešlo v mirovanje, a se bo ponovno vzpostavilo, ko boste posredovalo vso potrebno dokumentacijsko gradivo.
Študijski koledar in izpitna obdobja se med posameznimi fakultetami razlikujejo. Študentje lahko izpite v vsakem študijskem letu opravljate v dveh izpitnih obdobjih, v zimskem in poletnem, v vsakem izpitnem obdobju pa imate za posamezni predmet razpisanih več izpitnih rokov.
Kako poteka vpis v sistem subvencionirane prehrane?
Subvencionirana prehrana je za študente z veljavnim statusom možna šele s 1. oktobrom, ko se uradno začne novo študijsko leto. Vsi, ki se v sistem subvencionirane prehrane vpisujete prvič, morate na spletnem portalu www.studentska-prehrana.si najprej opraviti registracijo. Po prvi prijavi se morate v 90 dneh osebno zglasiti na najbližji točki SŠP, kamor prinesete osebni dokument, potrdilo o vpisu v tekoče študijsko leto, številko prijavnice, ki je na zgornjem delu vpisnega obrazca, in mobilni telefon.
Na točki SŠP si nato izberete način identificiranja pri koriščenju subvencionirane prehrane. Lahko se odločite za brezplačno možnost identificiranja s telefonsko številko, če tega nočete, pa lahko izberete tudi možnost brezstične kartice, za katero boste odšteli 15 evrov. Na spletnem portalu lahko sproti preverjate tudi preteklo porabo in stanje prostih subvencij. Vrednost posamezne subvencije je 2,63 evra, razliko pa doplačate neposredno pri ponudniku prehrane.
Na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU) vsem študentom svetujejo, naj se v sistem subvencionirane prehrane vpišejo že septembra, saj je oktobra na točkah SŠP zaradi vpisa velika gneča. Če imate že urejen vpis na izbrani fakulteti, se v sistem vpišite čim prej.
Poleg ugodnejše prehrane si študentje lahko uredite tudi cenejši prevoz. FOTO: Jože Suhadolnik
Kdaj lahko koristite študentske bone?
Subvencionirana prehrana se lahko omogoča le med 8. in 21. uro, vsak dan pa lahko študentje koristite dve subvenciji v razmiku štirih ur. Na mesečni ravni pa vam pripada toliko subvencij, kolikor je delovnih dni. Med 15. julijem in 15. avgustom sistem ne deluje, zato v tem obdobju ni mogoče koristiti subvencij. Vse subvencije, ki vam jih ne bo uspelo porabiti do 15. julija, boste lahko koristili od 15. avgusta.
Koliko boste odšteli za bivanje v študentskem domu?
Za letošnje študijsko leto je bilo v treh univerzitetnih središčih skupaj razpisanih 11.926 mest, in sicer 4050 mest za nov sprejem ter 7876 za podaljšanje bivanja in 15 mest, ki so namenjena študentom s priznano mednarodno zaščito. Višina subvencije v študijskem letu 2018/2019 znaša 21,50 evra za javne dijaške in študentske domove, za zasebne domove pa 32 evrov.
Povprečna cena stanarine v študentskih domovih v Ljubljani znaša 70,25 evra. Največ boste odšteli za enoposteljno sobo v domu na Litostrojski, in sicer 124,18 evra na mesec. Najbolj ugodne stanarine pa so v domu Akademski kolegij (dom GE59), kjer boste za posteljo vsak mesec odšteli 41,25 evra.
V Mariboru se cene gibljejo od 73,50 evra na mesec, kolikor boste odšteli za ležišče v dvoposteljni sobi, pa vse do 183 evrov za apartma v Domu študentov in gostujočih profesorjev. Na Primorskem pa se še vedno spopadajo z veliko problematiko pomanjkanja števila razpoložljivih mest v študentskih domovih. Povprečna cena v študentskem domu v Kopru znaša 114 evrov, v Portorožu pa 107 evrov na mesec.
»Na Obali imamo pereč problem s pomanjkanjem ležišč v javnih študentskih domovih. Ta problem rešujemo tako, da študente napotujemo v dijaško-študentske domove, v zasebne domove in z nastanitvami pri koncesionarjih zasebnikih. Pri koncesionarjih imamo na razpolago 600 subvencij,« je pojasnila Dubravka Ražman, strokovna sodelavna na Univerzi na Primorskem.
Z dopolnitvijo 26. leta status študenta ne preneha veljati, vendar prenehajo veljati nekatere ugodnosti, ki iz statusa izhajajo. FOTO: Leon Vidic/Delo
Kako se lahko pripeljete do mesta študija?
Poleg cenejše prehrane študentom pripada tudi možnost subvencioniranega prevoza. Na voljo imate kartico za integrirani javni potniški promet (IJPP), ki velja za prevoz z vlakom, medkrajevnim avtobusom ter mestnim prometom v Ljubljani in Mariboru. Če študirate v Kopru, boste za mesečno vozovnico odšteli deset evrov.
Na Slovenskih železnicah si lahko mladi do 26. leta za deset evrov priskrbite tudi kartico ugodnosti, s katero nato v notranjem prometu vozovnice kupujete 30 odstotkov ceneje. Z omenjeno kartico si lahko zagotovite popust tudi v mednarodnem prometu s Hrvaško, in sicer 50-odstotni popust ter popust Railplus v višini 25 odstotkov za nakup mednarodnih direktnih vozovnic.
