Na odprtju sejma opozorila pred dodatnimi obremenitvami gospodarstva

Celjsko sejmišče bo do nedelje utripalo v luči obrti in podjetništva na 57. mednarodnem sejmu MOS, ki je danes največji tovrsten dogodek v regiji. Ob današnjem odprtju pa so obrtniki in gospodarstveniki opozorili zlasti na problem davčne zakonodaje, ki po njihovem onemogoča, da bi privabili najboljše kadre in jih tudi primerno plačali.

Direktorica zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc je pred odprtjem sejma povedala, da je trg dela sicer še vedno v dobri kondiciji, stopnja registrirane brezposelnosti je 4,3 odstotka. Dodala pa je, da ima kar polovica delodajalcev težave pri iskanju kadrov z ustreznimi kompetencami. Poudarila je, da na zavodu vidijo rešitev v mikrodokazilih, brez zaposlovanja tujih delavcev pa ne bo šlo: »Prvi fokus so sicer domači delavci, želimo si, da bi tudi mlade prej vključevali na trg dela.« Dodala je, da med zaposlenimi iz tujine še vedno prednjačijo države Balkana, da pa jih je vedno več tudi z azijskih trgov: »S Filipini imamo intenzivne dogovore. Želimo pa, da se povezujejo državni organi in ne neke zasebne agencije.«

Številke kažejo, da je v povprečju brezposelnost nižja kot lani, hkrati pa je tudi za 2,5 odstotka prostih delovnih mest manj kot v enakem obdobju lani. Kot je povedala Greta Metka Barbo Škerbinc, na to vpliva negotova situacija zaradi dogajanja v tujini, poznajo se tudi že demografska gibanja.

Odhodi v tujino

Izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček pa je opozoril, da smo v prvega pol leta v Sloveniji izgubili 6000 delovnih mest: »Ti ljudje se niso preselili iz delovno aktivnih na zavod za zaposlovanje, ampak je 6000 delovnih mest izginilo oziroma se preselilo v tujino. To je resno opozorilo, da je treba enkrat končno prenehati dodatno obremenjevati gospodarstvo.«

O selitvi zlasti na Hrvaško je na uvodnem panelu ob odprtju sejma govoril predsednik sekcije za promet pri obrtni zbornici Peter Pišek: »Na Hrvaškem je za gospodarstvo bolj ugodno okolje, tako davčno kot z delovnimi dovoljenji. Delovno dovoljenje izdajo v 15, 30 dneh, pri nas pa traja šest mesecev.« Izvršni direktor in soustanovitelj družbe Labena Borut Čeh je dejal, da imajo podjetje na Hrvaškem že od leta 1994: »V Sloveniji je problem, ker so prispevki delodajalcev preveliki, premalo pa je visokoizobraženega kadra. Na Hrvaškem zato prej najdeš kadre, ki tudi več dobijo.«

Podobno je menila Marta Kelvišar, direktorica družbe Adria Dom: »Nekoč nas je Hrvaška gledala v hrbet, zdaj pa sprintajo in bo kmalu drugače. V našem podjetju je bilo včasih 15 odstotkov zaposlenih iz Hrvaške, zdaj jih je le še deset odstotkov, ker imajo na Hrvaškem bolj ugodne pogoje. Za isto bruto bruto plačo dobi delavec na Hrvaškem od 10 do 20 odstotkov višjo neto plačo.«

Ni vse slabo

Nagovor ob odprtju sejma je imel tudi gospodarski minister Matjaž Han, ki je o Hrvaški kot obljubljeni deželi dejal, da je Slovenija na marsikaterem področju boljša. Poudaril je, da sicer gospodarska rast ni najboljša, a najslabša tudi ni: »Vsi kazalniki niso slabi. Imamo 7,5-odstotno rast investicij v novo tehnologijo v zadnjem četrtletju.« In ne daje samo gospodarstvo, tudi država vlaga v gospodarstvo. Kot je povedal Han, je država lani gospodarstvu namenila 650 milijonov evrov pomoči, od tega 335 milijonov evrov subvencij in 314 milijonov evrov povratnih sredstev: »Podprli smo 1200 podjetij in 200 raziskovalno-razvojnih projektov v gospodarstvu. Je pa treba prevetriti davčno politiko.«

Han se je sicer največ naposlušal zaradi ta teden napovedane obvezne božičnice, ki jo obrtniki in gospodarstveniki vidijo samo kot še en davek, nikakor pa ne kot razbremenitev gospodarstva. O vseh priložnostih in izzivih se bodo pogovarjali še vse do zaprtja sejma v nedeljo. Sejem je priložnost, je ob tem dejala predsednica upravnega odbora Celjskega sejma Nina Ermenc Pangerl: »Sejem ni več trgovanje in prodaja, ampak je druženje, sodelovanje, povezovanje, iskanje novih partnerjev, novih idej, in to je to, kar želimo javnosti predstaviti. Sejem je čisto za vsakega.«