Sejem uspešno povezuje tradicijo in prihodnost

Nekoliko manj kot 40.000 ljudi je to sončno, a ne prevročo nedeljo obiskalo Ribnico in sejem, ki je največja turistično-etnološka prireditev v državi. Na njej se niso poklonili le obema ribniškima tradicionalnima obrtema, suhi robi in lončarstvu, ampak tudi rokodelcem iz vse Slovenije. Pravzaprav je sejem s svojo raznovrstno ponudbo živahen, kot se za tovrstne dogodke spodobi.

V času sejma je glavna ribniška ulica, tako kot je to običajno, namenjena obema tradicionalnima ribniškima obrtema, suhi robi in lončarstvu. Predstavilo se je 40 suhorobarjev in lončarjev, ki so spet dokazali, da sta tradicionalni obrti še kako živi. Zdi se, da je zanimanje za različne izdelke iz lesa, ki se že več kot pol stoletja prilagajajo željam kupcev, še vedno živo, prav tako pa na Ribniškem še vedno vztraja nekaj lončarjev.

Povorko je z velikansko kuhalnico vodil 88-letni suhorobar Metod Jaklič, najstarejši član TD Ribnica. Foto Simona Fajfar

Tradicionalni obrti imata svoje dokazane korenine v letu 1492, ko je nemški cesar Friderik III. izdal Kočevarjem in Ribničanom krošnjarski patent oziroma pravico do trgovanja po vsem cesarstvu brez plačila davkov. Ni zanemarljivo, da sta se obe tradiciji ohranili več kot petsto let. Suha roba je, je ob odprtju dejal Matjaž Han, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, temelj ribniškega gospodarstva, sejem pa je dokaz, da znajo v deželi suhe robe in lončarstva povezovati staro in novo, tradicijo in prihodnost.

To so dokazali tudi v rokodelskem delu sejma, na katerem so se poleg suhorobarjev in lončarjev predstavljali tudi rokodelci iz vse Slovenije: od kovačev do pletarjev, šivilj in mojstrov obdelave stekla ali usnja. Na območju gradu in pri Rokodelskem centru se jih je predstavljalo kar 80. »Zanimanje rokodelcev za sodelovanje na našem sejmu se povečuje,« pravi Alenka Pahulje, podpredsednica Turističnega društva Ribnica, ki še pravi, da je bilo na letošnjem 48. sejmu več kot 300 stojnic – na rekordnem sejmu jih je bilo 500 –, na katerih so prodajali vse, kar se za tako velik dogodek spodobi: od igle do traktorja.

Suha roba je živa še po več kot 500 letih. Foto Simona Fajfar

Bliža se jubilej

Če v preteklosti ne bi bilo nekaj nepredvidljivih dogodkov, kot je bila epidemija covida-19, bi ribniški sejem letos praznoval 50 let. Takrat je sejem organiziralo pet, šest ljudi, obiskalo pa ga je 3000 ljudi. Zdaj pa je obiskovalcev navadno okoli 30.000. »Turistično društvo Ribnica, ki je organizator sejma, je eno najstarejših, če ne celo najstarejše turistično društvo v Sloveniji,« pravi Alenka Pahulje. Zadovoljna je, da jim je uspelo pred tremi leti pomladiti društvo, tako da sejem – priprave začnejo že januarja – organizira že pomlajena ekipa, na katero so starejši prenesli svoje znanje. Zdi se nemogoče, a nepogrešljivega povezovalca programa Medarda Puclja je zamenjal enako prepričljiv Maks Oberstar.

Mladi Ribničani s krošnjo. Foto Simona Fajfar

Da izpeljejo tako velik organizacijski zalogaj, mora sodelovati veliko ljudi, ki vse delo opravijo prostovoljno. V najožjem odboru jih je deset, razširjena skupina jih ima dvajset, nič pa ne bi bilo brez še dodatnih trideset ljudi, tudi nepogrešljivih gasilcev, ki poskrbijo, da celotno dogajanje poteka usklajeno in brez večje napake.

A Ribnica obiskovalcem prvo nedeljo v septembru ne pripravi samo sejemskega vrveža. Obiskovalcem že tradicionalno predstavlja tudi bogat obsejemski program, denimo različno kulinarično ponudbo, delavnice za otroke in odrasle ter kulturne dogodke – od gobarske razstave ter razstav Rokodelskega centra Ribnica in galerije Miklova hiša do nastopa Pop Designa. Letošnja novost je suhorobarska improliga. Ribničani so spet potrdili, da takega sejma ni daleč naokoli, tudi če pogledamo čez državne meje.