Sence nad vladnim obiskom v Zasavju

Podpisa koncesijske pogodbe za rabo vode na srednji Savi ne bo.

Objavljeno
04. december 2017 11.00
Posodobljeno
04. december 2017 11.00

Trbovlje − Vlada prihaja jutri v Zasavje. Toda »veliki pok«, za katerega sta si prizadevali zasavska in vladna stran, se v sklopu obiska ne bo zgodil: premier Miro Cerar v Zasavju ne bo podpisal koncesijske pogodbe za rabo vode na srednji Savi niti s Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) niti s hčerinsko Sreso. Kar pa ne pomeni, da je projekt srednjesavskih hidroelektrarn propadel.

Premier Cerar glede projekta, od katerega si Zasavje po dvanajstih letih še kar obeta oživitev gospodarstva, ni vrgel puške v koruzo, smo izvedeli v kabinetu. Le časovni načrt predvideva drugače … Z drugimi besedami: Zasavci in vlada so se pri usklajevanjih in pogajanjih, ki potekajo že mesece, okrepila pa so se zadnje tedne med regijo in koncesionarjem HSE, trudili poenotiti, a jim ni uspelo.

Matjaž Švagan, predsedujoči razvojnega sveta regije in nosilni usklajevalec, je bil na končno stališče zasavskih lokalnih vodstev o koncesionarju pripravljen čakati do danes. V dopisu kolegom je omenil pričakovanje, da bo vlada pri odločitvi spoštovala tudi interese lokalnih skupnosti. O premierovi odločitvi, da podpisa v sklopu obiska Zasavja ne bo, je Švagan dejal: »Cenim premierova prizadevanja za podpis koncesijske pogodbe, še bolj pa, da se je odločil, da stališč Zasavja ne bo obšel. Nihče ne potrebuje žarometov za kratek čas, kolikor bo trajal obisk, ko bo ta odšel, pa bi spet za nekaj let obsedeli v temi.«

Po Švaganovih podatkih je bil korak glede srednjesavske verige v teh dneh vendar storjen: Zasavci imajo končno v rokah dokumente za izvedbo ene največjih investicij države na tem koncu - v gradnjo hidroelektrarn na srednji in zgornji Savi ter v lokalno infrastrukturo, od gradnje ceste Zidani Most–Hrastnik do predora v Savinjsko dolino. »A vsebina koncesijske pogodbe in pogodbe o ureditvi načina izvajanja koncesije za rabo vode od Ježice do Suhadola žal ni v skladu s pričakovanji in zahtevami, pri katerih smo predstavniki širše regije vztrajali ves čas dialoga z vlado in vodstvom HSE,« pravi Švagan. Podpisu pogodbe s HSE nasprotuje, toda če bo večinsko mnenje širše regije drugačno od njegovega, dodaja, ga bo spoštoval: »Menim, da mora biti izvedba tega projekta razvojna priložnost za Zasavje in za soudeležene občine, česar pa predlagani dokumenti nikakor ne zagotavljajo.«

Stališča Zasavja so znana in težko, da bi regija od njih odstopila – četudi za ceno »sence« nad vladnim obiskom. HSE kot koncesionar, ki mu je vlada že leta 2005 podelila koncesijo za srednjo Savo, za Zasavje ni sprejemljiv, ker ni dovolj finančno zanesljiv. Ocena je, da HSE Suhadola, prve v nizu treh hidroelektrarn na srednji Savi, ocenjenih na 400 milijonov evrov, najbrž prej kot v desetih letih sploh ne bi začel graditi. Zasavci vztrajajo pri »svojem« koncesionarju – pri družbi Sresa, ki ima sedež v Trbovljah in v kateri so ustanovne deleže združili HSE, Gen Energija in Savske elektrarne Ljubljana, a že pet let miruje. HSE koncesije ne da iz rok, morebitni prenos na Sreso brez mednarodnega javnega razpisa pa bi utegnil Sloveniji nakopati kazen iz Evrope. Za rabo vode na srednji Savi so močno zainteresirani tudi v drugem energetskem stebru - Gen Energiji.